Novice

Pametna pravna ureditev - odziv na potrebe malih in srednjih podjetji

Na podlagi statističnih podatkov so mala in srednja podjetja v evropskem in slovenskem prostoru ključni gospodarski subjekti, ki vplivajo na razvoj gospodarstva. Prav zato jim je potrebno omogočiti takšno poslovno okolje, ki je prilagojeno njihovim posebnim potrebam. V letu 2008 je Evropska Komisija sprejela Akt za mala podjetja v katerem izpostavlja načelo »najprej pomisli na male«, ki zahteva, da se pri oblikovanju zakonodajnega okvirja upoštevajo učinki na MSP ter da je potrebno že obstoječe zakonodajno okolje poenostaviti.  To načelo omogoča mikropodjetjem, da so izvzeta iz pravne ureditve, če je to upravičeno, in zagotavlja manj stroge zakonske predpise za MSP. Evropska komisija v tem času nadaljuje s  prizadevanji za vsestransko zmanjšanje regulativnih bremen na ravni EU in na nacionalni ravni ter pripravlja Program ustreznosti in uspešnosti predpisov (Regulatory Fitness and Performance Programme, REFIT), katerega cilj bo odprava nepotrebnih regulativnih stroškov (tj. bremen) zlasti za MSP.

Evropska komisija v poročilu »Pametna pravna ureditev« navaja ključne točke napredka za MSP:

1. Izvzetje mikro podjetji iz zakonodaje EU 
- Preden Evropska komisija predlaga nove pobude ali spremembe obstoječe zakonodaje EU, se opravi obsežno pripravljalno delo. Začne se z objavo načrtov, ki obveščajo zainteresirane strani o možnih pobudah Komisije, razpoložljivih dokazih ter načrtovanem pripravljalnem in posvetovalnem delu. Načrti vsebujejo informacije o začetni opredelitvi problemov, ciljih, možnostih in predhodni oceni učinkov ter o predvidenem časovnem razporedu. Gre za javne dokumente, tako da lahko različne zainteresirane strani – od MSP do socialnih partnerjev – glede teh predložijo svoja stališča,

- Komisija možne gospodarske, socialne in okoljske posledice vseh svojih predlogov s pomembnimi učinki ovrednoti s pomočjo ocen učinka.

2. Poudarek na manj strogih zakonskih predpisih MSP
- V primeru, kadar izjeme niso mogoče, se zakonodajni predlogi poskušajo prilagoditi MSP, na primer z uvedbo svežnja manj strogih zahtev za mala podjetja, nižjimi pristojbinami itd.,

Eden izmed PRIMEROV manj strogih zakonskih predpisov za MSP, ki jih je predlagala Komisija, in so zdaj v zakonodajnem postopku EU:


Komisija je predstavila predloge, da bi MSP olajšala sodelovanje pri javnih naročilih. Ponudniki na javnih razpisih lahko predložijo samostojne izjave namesto izvirnih dokumentov ali potrdil in tako dokažejo, da izpolnjujejo merila ustreznosti. Izvirne dokumente mora predložiti le izbrani ponudnik. Spodbujala se bo delitev razpisov na manjše sklope. Skupaj z večjo uporabo e-javnega naročanja bi ta posodobljena pravila v predlagani direktivi o javnih naročilih  olajšala udeležbo MSP pri naročilih v vrednosti približno 18 % BDP EU.

 - Del zakonodaje EU se  prepušča vsaki državi članici, da sama odloča o uvedbi manj strogih zakonskih predpisov za MSP.

3. Kazalniki uspešnosti MSP

- Komisija vsako leto izda kazalnike uspešnosti, ki omogočajo prikaz kje in kako napreduje EU zakonodaja, ki zadeva MSP.

4. Podpora MSP in posvetovanje z njimi
- Krepitev posvetovanja med Komisijo, MSP in organizacijami, ki zastopajo njihove interese že v fazi priprave zakonodajnih pobud,

- Organiziranje konferenc za MSP,

- Redna letna srečanj združenj MSP in

- Posvetovanja "Top-10" – poziv MSP naj opredelijo deset področij ali zakonodajnih aktov EU, za katere menijo, da so najbolj obremenjujoči.

V okviru poročila Evropska komisija zagotavlja, da bo še naprej pozorno oblikovala politiko MSP in skrbela, da se okrepi uporaba načela „najprej pomisli na male“ v okviru EU zakonodaje in vplivala na države članice, da vpeljujejo EU politiko glede MSP tudi na nacionalni nivo. V letu 2012 se je v Sloveniji sprejel Akcijski načrt za izvajanje Akta za mala podjetja, ki na področju gospodarstva vključuje ukrepe za mikro, male in srednje velika podjetja. Akcijski načrt vsebuje nabor konkretnih ukrepov, s katerimi se spodbuja nastajanje podjetji, hitrejši razvoj podjetij v začetnih fazah delovanja in njihovo konkurenčnost, rast in razvoj v vseh nadaljnjih fazah razvoja.