V juniju 2021 je bila v Državnem zboru sprejeta novela Zakona o prevozih v cestnem prometu.
Pred spremembo so bile na področju taksi dejavnosti zaznane stroge oziroma pretirane regulacije, ki so se nanašale na pogoje in postopke pridobivanja dovoljenj. Bodoči taksist je moral pridobiti tako licenco za opravljanje dejavnosti na nacionalnem nivoju kot tudi posebno dovoljenje za opravljanje taksi dejavnosti na lokalnem nivoju. Pri tem je šlo za dvojno regulacijo, ki pa jo ne poznajo v nobeni od drugih držav članic EU.
Pridobitev licence na nacionalnem nivoju je bila nepotrebna, potreba po takšni regulaciji pa ni izhajala iz nobenih zahtev evropskih predpisov, kot to velja za druge prevoze v cestnem prometu. Poleg tega, da so bili predpisani strogi pogoji za opravljanje dejavnosti, je potrebno omeniti tudi visoke finančne in administrativne stroške, ki se v teh postopkih pojavljajo in so taksistom povzročale tako administrativne ovire kot tudi administrativna bremena pri njihovem poslovanju.
Pretirana regulacija je bila tudi eden od razlogov za delo na črno oziroma sivo ekonomijo na tem področju, saj se je ugotovilo, da je dejavnost taksi prevozov med tistimi dejavnostmi, kjer je bilo prisotno veliko dela na črno oziroma sive ekonomije. Dejansko pa licenca na nacionalnem nivoju ni pomenila za taksista veliko, če ni izpolnil posebnih pogojev, ki jih določi občina.
Z novelo zakona je bila torej odpravljena zahteva po strokovni usposobljenosti za pridobitev licence za izvajanje prevozov z vozili, ki imajo poleg voznikovega sedeža največ osem sedežev (modul M1). Prav tako je bila z vidika zmanjševanja upravnega bremena odpravljena pravica občine, da predpisuje izpite o poznavanju območja lokalne skupnosti.
Na koga vplivajo spremembe?
- Kandidate za opravljanje taksi licence,
- Mestne občine,
- Organizatorje preizkusa znanja za strokovno usposobljenost.
Kaj bo doseženo s spremembami?
Za kandidate:
- časovni prihranek, saj jim ni potrebno opravljati izpita o strokovni usposobljenosti in o poznavanju lokalne skupnosti;
- finančni prihranek, saj jim ni potrebno plačati pristojbin in strokovnega izpita ter zaradi zmanjšanje porabe pisarniškega materiala (kuverta, papir, itd.).
Za mestne občine in organizatorji preizkusa znanja za strokovno usposobljenost:
- časovni prihranek, saj jim ni potrebno obravnavati prejetih vlog in sodelovati v procesu ocenjevanja znanja;
- finančni prihranek zaradi zmanjšanje porabe pisarniškega materiala (kuverta, papir, itd.).