Oddajte pobudo

Proces priprave dobrih predpisov

Pri pripravi predpisov in politik stremimo k čim doslednejšem upoštevanju načel boljše zakonodaje: posvetovanje z deležniki, izvajanje presoj posledic predpisov (na okolje, gospodarstvo, socialo, finance, administracijo itd.),
odprava administrativnih ovir in zniževanje administrativnih bremen, poenostavitev zakonodaje, spremljanje in evalvacija.

O procesu priprave boljših predpisov

Resolucije o normativni dejavnosti leta 2009 predstavlja zavezo vsakokratne vlade in javnih uslužbencev, ki pripravljajo predpise, da bodo pri pripravi predpisov in politik upoštevali glavna načela dobre zakonodajne politike, ki so potrebnost pravnega urejanja, samoomejevanje, sorazmernost, odgovornost, dostopnost, poenostavitve in transparentnost. Pri pripravi predpisov in politik tako pričakujemo dosledno izvajanje presoj

na gospodarstvo, (predvsem na mala in srednje velika podjetja in konkurenčnost podjetij), okolje (na primer na kakovost zraka, voda in vodnih virov, zdravje rastlin, živali varnost hrane za ljudi in živali itd.), na socialo (na primer na zaposlenost in trg dela, socialno vključenost in zaščito določenih skupin, javno zdravje in varnost, itd.), na javne finance in na upravno uradniški del državne uprave.

1 Načrtovanje

V skladu s Poslovnikom Vlade RS vlada določi svoje glavne naloge za določeno obdobje z delovnim programom vlade ter s proračunskimi dokumenti. Vlada sprejme delovni program vlade za prihodnje leto do konca koledarskega leta. Kako se delovni program oblikuje, dopolnjuje ter kaj vse vsebuje lahko preberete v nadaljevanju. Na voljo so tudi smernice in predloga za pripravo izhodišč za pripravo predpisa.

2 Ocena stanja, identifikacija problema in iskanje alternativnih rešitev

Presoja posledic predpisov se začne z ugotovitvijo in natančno opredelitvijo problema, ki terja pravočasno, ustrezno in učinkovito ravnanje pristojnih organov. Na podlagi ugotovljenih problemov si postavimo cilje ter opredelimo možne alternativne poti za doseganje teh ciljev. Uporabne informacije in napotke glede osnovnih vprašanj, ki si jih moramo zastaviti pri analizi stanja, kako postaviti cilje, določiti kazalnike ter alternativne možnosti za rešitev problema lahko najdete v nadaljevanju.

3 Posvetovanje z deležniki

Poslanstvo državne uprave je učinkovito zagotavljanje javnih storitev za ljudi. To pa lahko počne le, če z ljudmi dejansko sodeluje, jih posluša in upošteva. Za oblikovanje premišljenih in učinkovitih predpisov je vključevanje javnosti v njihovo pripravo torej preprosto nujno. Kako posvetovanje z deležniki urejata Resolucija o normativni dejavnosti in Poslovnik Vlade RS, pa tudi kateri so cilji, glavne faze, metode in orodja za posvetovanje lahko preberete v nadaljevanju.

4 Predhodna presoja učinkov

Namen predhodne presoje učinkov je strukturiranje problematike, na primer kaj je vzrok oz problem in kaj posledica, kateri učinki so neposredni in kateri posredni. V okviru presoje učinkov analiziramo ustreznost ukrepov glede na njihove vplive na izpolnjevanje določenih ciljev. Metodološke smernice in navodila so na voljo v nadaljevanju.

5 Spremljanje

»Spremljanje« (angl. monitoring) politik se nanaša na opazovanje izvajanja javnih politik, da bi na tej podlagi lahko utemeljili potrebne popravke zaradi odstopanja od zastavljenih ciljev. Poglavje vsebuje smernice in napotke, ki lahko pripomorejo k izboljšanju kakovosti spremljanja izvajanja politike.

6 Naknadno vrednotenje (evalvacija)

S pomočjo naknadnega vrednotenja (ex-post evalvacije) ugotavljamo ali je politika dosegla zastavljene cilje in sprožila predvidene učinke ter kateri so bili glavni dejavniki odstopanj in ne/uspešnosti javne politike. Kateri so bistveni koraki pri izvedbi evalvacije si lahko preberete v nadaljevanju.

7 Metode in orodja za kvantifikacijo učinkov

To poglavje vsebuje informacije o metodah in orodjih, kot so metodologija CAR, test MSP, preverjanje konkurenčnosti, stroški usklajevanja in drugi. Uporabljajo se za natančno kvantificiranje učinkov, ki jih nalagajo predpisi.

8 Prenos EU predpisov

Poglavje vsebuje smernice in dobre prakse projektov držav članice EU, usmerjenih v poenostavitev predpisov v primerih, pri katerih je prišlo do pretirano natančnega izvajanja (gold-plating) evropske zakonodaje.