Oddajte pobudo

Spremljanje realizacije v Enotni zbirki ukrepov

S pomočjo spletne aplikacije "Enotna zbirka ukrepov za boljše zakonodajno in poslovno okolje" lahko pobudnik na enem mestu spremlja realizacijo sprejete pobude, ki se je s strani pristojnega organa preoblikovala v ukrep, kjer je trenutno realiziranih že 256 ukrepov.

Aplikacija predstavlja zaveze Vlade RS s konkretnimi opredelitvami ukrepov, predlogi rešitev, nosilci ter roki realizacije. V aplikaciji so na voljo vsebinski, grafični in tabelarični prikazi posameznih ukrepov.

Pobudnik lahko pridobi dodatne informacije o odzivnosti posameznega ministrstva v zvezi z ukrepi s področja, ki ga posamezno ministrstvo pokriva.

Dodano vrednost aplikaciji dajeta tudi iskalnik in statistika, s pomočjo katerih si lahko pobudnik podatke, ki ga posebej zanimajo, združi v individualno poročilo.

Trenutno stanje realizacije ukrepov

Skupno realizirano
Podatki v grafu so izraženi v %
Skupno realizirano Ministrstva
Graf prikazuje število ukrepov za določeno ministrstvo
Skupno realizirano Kategorije
Graf prikazuje število ukrepov za določeno kategorijo

Zadnje realizirano

S 1. 1. 2020 izvajalci (izbrani osebni zdravniki, ki so pristojni za izdajo BOL) izdajajo elektronske bolniške liste (eBOL). Delodajalcem in zavarovancem, ki so sami zavezanci za plačilo prispevka in so vpisani v Poslovni register Slovenije, so eBOL-i dostopni prek portala SPOT. Oboji prek navedenega portala prevzemajo po novem vse eBOL-e, izstavljene za začasno zadržanost od dela. Omenjeno obveznost je uvedla novela Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja (Uradni list RS, št. 4/20).

 

Uvedba eBOL je pomemben ukrep na področju digitalizacije. Vsaka digitalizacija z vidika poenostavitev prinese tudi spremembo v procesu dela. Cilj je, da se poslovanje z državo avtomatizira in optimizira, kar je odvisno tudi od pravilnega in celostnega pristopa na nivoju vsakega deležnika. Optimizacija procesov in vzpostavitev tehničnih rešitev izmenjave podatkov zasledujejo načelo »samo enkrat«, kjer se ne zahtevajo podatki, ki so že na voljo znotraj posameznih organov, razen, če jih je treba posodobiti. S tem se je odpravilo tudi podvajanje zahtev s strani organov javne uprave za informacije, ki so že na voljo.   

 

S spremembami se ukinja pridobivanje tiskanih potrdil o upravičeni zadržanosti od dela s strani zavarovancev, nakup in tisk obrazcev za ambulante, ročni prepis podatkov iz potrdil v sisteme s strani delodajalcev. Prav tako se ukinja pridobivanje podatkov s strani FURS-a za samostojne zavezance pri refundacijskih zahtevkih, ročni prepis podatkov na potrdilo s strani FURS-a za samostojne zavezance, pridobivanje podatkov s strani zdravstvenih ambulant na strani NIJZ, posredovanje podatkov posamezne zdravstvene ambulante na NIJZ in pridobivanje podatkov iz različnih virov na strani SURS-a glede števila bolniških listov.

 

Ena izmed pomembnejših poenostavitev pri uvedbi eBOL je zmanjšanje administrativnega dela, hitrejši postopek v elektronski obliki za izvajalce zdravstvenih storitev, kar bistveno pohitri postopek priprave in prevzema na strani delodajalcev. Ocenjuje se tudi, da bo več kot polovici zavarovancev prihranjena pot do zdravnika ob zaključku bolniškega staleža, saj samo zaradi prevzema listine ne bo več potrebno obiskati osebnega zdravnika ali pediatra (v kolikor bo zdravnik strokovno ocenil da osebni pregled ni potreben ob zaključku staleža).

 

Na podlagi evalvacijskega poročila so skupno ocenjeni prihranki z uvedbo eBOL in z njo posledično vse opisane tehnične rešitve za informacijske sisteme 11.547.389,35 EUR na letni ravni. Predvideva se tudi, da bo po uvedbi eBOL v primeru refundacijskih zahtevkov elektronsko oddanih okoli 50 % zahtevkov. Še vedno pa bo polovica refundacijskih zahtevkov posredovana v fizični obliki. Ob upoštevanju, da bi bili vsi zahtevki za refundacijo oddani po elektronski poti se ocenjuje nadaljnji potencial prihrankov v višini 3.016.415 EUR na letni ravni, ki jih bo smotrno v popolnosti izkoristiti v prihodnje.

 

Ministrstvo za pravosodje je v sodelovanju z Ministrstvom za javno upravo poenostavilo postopek pridobivanja potrdil o nekaznovanosti. Od konca oktobra 2019 je namreč na voljo nova storitev, s katero se registriranim uporabnikom portala eUprave omogoči elektronska oddaja vloge ter v primeru, da oseba ni zabeležena v kazenskih evidencah, tudi neposredna elektronska vročitev potrdila. Osnovni namen nadgradnje storitve je uporabnikom, poleg klasičnih, zagotoviti dodatno, elektronsko, predvsem pa hitrejšo pot za pridobitev potrdila.

 

Vlogo za pridobitev potrdila iz kazenske evidence so posamezniki lahko že pred oddali preko portala eUprava, potrdilo iz kazenske evidence (pozitivno ali negativno) pa je bilo v vsakem primeru vročeno na naslov za vročanje po fizični pošti. Od 21. 10. 2019 pa je preko portala eUprava možno neposredno elektronsko vročanje izdanih negativnih potrdil iz kazenske evidence (potrdil, da oseba ni zabeležena v kazenski evidenci). Na vizualiziranem elektronskem podpisu se nahaja informacija, kdo in kdaj je dokument elektronsko podpisal. 

 

Pozitivnih potrdil se zaenkrat preko navedenega načina ne bo elektronsko vročalo, saj portal eUprava še ne omogoča osebnega vročanja. V skladu s Pravilnikom o kazenskih evidencah se v primerih, da je oseba vpisana v kazenske evidence, potrdilo vroči osebno oziroma vroči v varni elektronski predal.

 

Elektronsko vročanje negativnih potrdil za ministrstvo predstavlja finančni prihranek, ki bo v letu 2020 podrobneje izračunan na podlagi Enotne metodologije za merjenje stroškov. Finančni prihranek se pričakuje kot posledica omogočenega poenostavljenega načina izdajanja  negativnih potrdil, za katere je oseba vlogo oddala preko e-Uprave, ne bo potrebno več fizično pošiljati. S takšno rešitvijo pa se je tudi pohitril postopek pridobivanja potrdil za državljane. Navedeno ne predstavlja rešitve za potrdila, ki jih državljani potrebujejo za uveljavljanje pravic v tujini, tudi sicer pa  bo potrdilo prejeto preko eUprave možno predložiti organom le v digitalni obliki, saj bo potrdilo v tovrstnih primerih podpisano s kvalificiranim digitalnim potrdilom uradne osebe organa. 

 

Aktivnosti na področju dodeljevanja in nadaljnjega prejemanja državnih štipendij so izvedene z novelo ZUPJS-H. O vlogah za državno štipendijo se tako po novem odloča samo ob vložitvi prve vloge, za podaljševanje pravice pa po uradni dolžnosti. Dijak oziroma študent bo moral vlogo za dodelitev državne štipendije vložiti le enkrat in sicer prvo leto uveljavljanja. Vsa nadaljnja šolska oziroma študijska leta pa bo center za socialno delo odločal o štipendiji po uradni dolžnosti in štipendistu (dijaku) za nadaljnje prejemanje ne bo več treba vložiti niti vloge niti kopije letnega spričevala, saj bo te podatke pridobilo iz uradnih evidenc.

 

Dne 23. 10. 2019 je bila na 12. redni seji Državnega zbora sprejet predlog spremembe lestvice za odmero dohodnine in spremembo splošne olajšave ter uvedba linearne dodatne splošne olajšave. S temi spremembami se bodo razbremenili dohodki iz dela, in sicer bolj strokovnih, izobraženih in produktivnejših zavezancev, ki pomembno vplivajo k dodatni vrednosti podjetij.

 

Cilj davčnih sprememb je razbremenitev na eni strani stroškov dela in s tem pa po drugi strani povečanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva.

 

Za omenjene spremembe so bile sprejete spremembe Zakona o dohodnini, Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb ter o davku od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov in Zakona o davčnem postopku. 

 

V dohodninski lestvici še vedno ostaja pet davčnih razredov, vendar se meje v vseh petih zvišujejo. V drugem in tretjem dohodninskem razredu se bo stopnja davka znižala s 27 na 26 odstotkov oz. s 34 na 33 odstotkov. Splošna olajšava se dviguje s 3.302,70 evra na 3.500 evrov, hkrati pa se uvaja linearna dodatna splošna olajšava za vse dohodke do letne višine 13.316 evrov. Z uvedbo linearnosti in dvigom splošne olajšave naj bi bilo preprečeno, da prejemniki minimalne plače zaradi letošnjega dviga minimalne plače ne bi bili več upravičeni do najvišje dodatne splošne olajšave.

 

S 1. 1. 2020 je pričela veljati novela Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2G), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 29. novembra 2019.

 

Cilj sprejetih sprememb je, da se s spodbudami za ostajanje v zavarovanju ter zagotavljanjem sočasnega prejemanja dela pokojnine in opravljanja dela upokojencev podaljša delovna aktivnost. Sočasno prejemanje pokojnine in opravljanje dela upokojencev je bilo nadgradnja sedanjega sistema izplačevanja 20 % dela pokojnine na 40 % starostne pokojnine za prva tri leta nadaljnje oziroma ponovne vključenosti v obvezno zavarovanje za polni delovni oziroma zavarovalni čas, po poteku 3-letnega obdobja pa prejemanje 20 % starostne pokojnine.

 

Temeljni cilj ukrepa je uvedba registra nastanitvenih obratov, da bi tako omogočili uveljavitev projekta eTurizem, kar bo prispevalo k zmanjšanju administrativnih ovir pri opravljanju nastanitvene gostinske dejavnosti. Rešitve za izboljšanje razmer temeljijo na boljši dosegljivosti vseh relevantnih informacij, združevanju istovrstnih podatkov in zmanjšanju števila potrebnih poročil, odpravljanju poročanja o istih zadevah več organom, optimizaciji frekvence poročanja ter elektronski podpori postopku poročanja, s čimer se prispeva k doseganju naslednjih ciljev:

  • učinkovitejšemu poslovanju,
  • prihranku v času,
  • znižanju stroškov,
  • racionalizaciji delovanja javne uprave in
  • kakovostnejšemu pregledu informacij in podatkov o poslovanju poslovnih subjektov.

Na podlagi identificiranih problemov, ki zahtevajo ukrepanje:

  • neučinkovit nadzor nad izvajanjem obveznosti povezan z nepopolno evidenco nastanitvenih obratov,
  • administrativno obremenjujoče obveznosti glede poročanja za nastanitvene obrate ter
  • zbiranje in obdelava istovrstnih podatkov s strani različnih državnih organov,

so glavni cilji, ki jih zasleduje analiziran ukrep:

  • vzpostavitev enotne evidence vseh nastanitvenih obratov - Registra nastanitvenih obratov (RNO),
  • poenoteno poročanje vseh nastanitvenih obratov ter
  • administrativna razbremenitev zavezancev za poročanje in prejemnikov teh poročil.

S spremembami in dopolnitvami zakona o gostinstvu je bil vzpostavljen pravni temelj za register nastanitvenih obratov, ki ga je kot sestavni del projekta poenostavitve poročanja v zvezi z nastanitveno dejavnostjo (e-Turizem) vzpostavil in upravljal AJPES.

Vsi nastanitveni obrati se morajo vpisati v register, s čimer pridobijo enotno identifikacijsko številko. Register je javen, dostop do podatkov pa brezplačen. S tem so prvič na enem mestu celovito zajeti vsi nastanitveni obrati, bistveno pa se bo povečala kakovost in ažurnost podatkov o teh obratih.

Implementacija sistema e-Turizem bistveno prispeva k zmanjšanju administrativnih ovir pri opravljanju nastanitvene gostinske dejavnosti, saj razbremeni poslovne subjekte in hkrati prispeva k racionalizaciji dela vseh uporabnikov podatkov, s čimer se je vzpostavilo ugodnejše poslovno okolje, zagotovilo pa tudi večjo kakovost zbranih podatkov ter zmanjšal obseg sive ekonomije.

Na podlagi opravljenih meritev je ocenjeno, da skupno letno znižanje administrativnih bremen znaša 1.250.942,39 EUR.