Odgovor Ministrstva za okolje in prostor:
Občina sama določa svojo stanovanjsko politiko z zagotavljanjem sredstev za graditev, pridobitev in oddajanje neprofitnih stanovanj ter stanovanjskih stavb, namenjenih začasnemu reševanju stanovanjskih potreb socialno ogroženih oseb. Občine oziroma njihovi stanovanjski skladi tako nimajo trajno praznih stanovanj, oziroma so prazna stanovanja le v občinah, kjer ni interesa za najem.
Vsem državljanom Republike Slovenije, ki izpolnjujejo zahtevane dohodkovne in premoženjske pogoje, je skladno s 87. členom Stanovanjskega zakona (SZ-1) omogočeno, da kandidirajo za najem neprofitnega stanovanja v lasti občine, države, javnega stanovanjskega sklada ali neprofitne stanovanjske organizacije. Najemodajalec je dolžan v vsakem posameznem razpisu opredeliti stanovanja, ki so predvidena za oddajo v najem prosilcem, ki glede na socialne razmere ne zmorejo plačati niti lastne udeležbe in varščine. Na ta način je v vsakem razpisu zagotovljena kvota stanovanj za prosilce, ki so socialno šibkejši. Prav tako najemodajalec lahko razpiše dodelitev neprofitnih najemnih stanovanj s plačilom lastne udeležbe, ki so na voljo prosilcem, ki presegajo določeno dohodkovno mejo.
Najemniki stanovanj lahko pridobijo tudi subvencijo k najemnini. Najemniki neprofitnih stanovanj, ki izpolnjujejo pogoje, so upravičeni do subvencije v višini največ 80 % neprofitne najemnine (121. člen SZ-1). Do subvencionirane najemnine pa so upravičeni tudi najemniki, ki zasedajo tržno stanovanje, če so se uvrstili na prednostno listo za dodelitev neprofitnih stanovanj na zadnjem javnem razpisu za dodelitev stanovanja v občini stalnega prebivališča, a stanovanja niso uspeli pridobiti, ker občina ni uspela zagotoviti dovolj stanovanj. Prav tako so do subvencije upravičeni najemniki tržnih stanovanj, če občina v kateri imajo stalno prebivališče, javnega poziva sploh ni objavila ali ga je objavila pred več kot letom dni (121.a člen SZ-1). Višino subvencije, ki je sestavljena iz dveh delov, neprofitnega in tržnega dela, določa 121.b člen SZ-1.
S sprejetjem nove stanovanjske zakonodaje bo ustanovljena tudi Javna najemna služba, ki bo upravičencem do javnega stanovanja oddajala pridobljena stanovanja po stroškovni najemnini, medtem ko bo višina najemnine, ki jo bo javna najemna služba izplačevala lastniku stanovanja kot mesečno nadomestilo za uporabo stanovanja, predmet individualnega dogovora. Z uvedbo javne najemne službe ciljamo na aktiviranje praznih stanovanj, katerih lastniki se za vstop na najemni trg ne odločijo zaradi različnih zadržkov, kot so strah pred neplačniki, negospodarnim ravnanjem z njihovo imovino, pretirano birokracijo. Javna najemna služba bo lastnike razbremenila vseh poslov in tveganj, povezanih z oddajo stanovanj, dolgoročno pa jim bo zagotavljala prejemanje rednih dohodkov, s čimer se bodo ti lastniki lažje odločili za oddajo stanovanj v najem.
Vsa prazna stanovanja v občinah najemnikom
Pobuda
Vsaka občina ima zelo veliko nezasedenih stanovanj, nekatera tudi po 5 ali 10 let. Predlagam, da vsaka občina na terenu preveri zasedenost vseh stanovanj in zato vodi ažurno evidenco. Vsa nezasedena stanovanja, ne glede na lastništvo, pa ponudi občanom v najem z neprofitno najemnino. Tako bi hitreje reševali stanovanjske probleme občanov in obstoječi stanovanjski fond ne bi propadal, hiše ne bi bile prazne, v blokih ne bi bilo nezasedenih stanovanj. Sedaj večina ljudi, ki nima rešenega stanovanjskega vprašanja čaka na občinska, socialna ali neprofitna stanovanja 10 ali 20 ali še več let, ker je stanovanjske ponudbe premalo na trgu. To pomeni, da samska ali pa razvezana oseba pri 50 letih, ki je brez redne zaposlitve nikakor ne more priti do stanovanja oziroma mu sedanja zakonodaja preprečuje pridobitev primernega stanovanja po stanovanjskem zakonu in v vseh stanovanjskih razpisih, ker je prosilcev preveč kot pa praznih stanovanj, ki so v ponudbi preko občinskih razpisov za neprofitna najemna stanovanja. Samske osebe brez redne zaposlitve v državi sploh nimajo nobene možnosti pridobiti stanovanja, ker jih po točkovanju vedno prehitijo prosilci z družino, prosilci z otroci in prosilci z redno zaposlitvijo.