V odgovoru na predlog pojasnjujemo sledeče:
Delovno razmerje je razmerje med delavcem in delodajalcem in eden bistvenih elementov tega razmerja je delo za plačilo. Obveznost plačila delodajalca v zameno za osebno opravljanje dela je temeljna pogodbena obveznost delodajalca. Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS št. 21/2013, v nadaljevanju ZDR-1) v 44. členu določa, da mora delodajalec delavcu zagotoviti ustrezno plačilo za opravljanje dela v skladu z določbami 126. do 130., 133. do 135. in 137. člena ZDR.
Plačilo za opravljanje dela je torej temeljna delodajalčeva obveznost, ki na drugi strani za delavca pomeni eno od bistvenih pravic iz delovnega razmerja. Iz tega razloga zakon daje delavcu možnost, da v primeru izplačevanja bistveno zmanjšane plače oziroma neizplačevanja plače ob zakonsko ali pogodbeno dogovorjenem roku, izredno odpove pogodbo o zaposlitvi (111. člen ZDR-1). Za delodajalca, ki delavcu ne izplača plače zakon predpisuje tudi kazensko sankcijo (217. člen ZDR-1).
V zvezi s samim izplačilom plače želimo nadalje izpostaviti, da je delodajalec dolžan delavcu zagotoviti plačo na določen plačilni dan oziroma najkasneje 18 dni po preteku plačilnega obdobja ter da je delodajalec dolžan delavcu do konca plačilnega dne izdati pisni obračun, iz katerega so razvidni podatki o plači, nadomestilu plače, povračila stroškov v zvezi z delom in drugi prejemki. Glede izpostavljenega predloga pa velja poudariti, da je ZDR-1 (ki se je uveljavil 12.4.2013) na novo določil, da je omenjeni pisni obračun verodostojna listina, na podlagi katere lahko delavec v primerih, ko delodajalec ne izplača plače in drugih prejemkov vloži predlog za izvršbo in na tak način zahteva izvršbo pri izvršilnem sodišču.
Izplačevanje plače
Pobuda
Pozdravljeni.
Vsak mesec se srečujemo s situacijami, kjer (finančno stabilen) delodajalec kljub podpisani pogodbi z delojemalcem, v kateri je jasno navedeno, koliko bo znašala delojemalčeva plača in kdaj bo izplačana, le-temu plače ne nakaže oz. tudi po posredovanju Inšpektorata za delo (ki izda le globo delodajalcu) delojemalec ostane praznih rok. Zato predlagam, da se taki primeri, kjer je črno na belem napisano, kdaj, kako, kje in zakaj, obravnavajo posebej in karseda ažurno ter z minimalnimi stroški delojemalca, saj opravljati delo v sistemu, kakršen je zdaj, je zaradi nesigurnosti praktično nemogoče.
Verjamem, da imate zaposlenih dovolj strokovnjakov na ministrstvu, ki bi takšen t.i. "interventni" zakon lahko v roku 4 do 6 mesecev spisali in ga posredovali naprej v obravnavo.
Popravek: všeč mi je tudi predlog uporabnika "andrejček", ki predlaga, da bi neizplačilo plače delodajalca kljub podpisani pogodbi, kjer črno na belem piše vse, kar je potrebno, bilo dovolj za izterjavo dolga. Se pravi brez dolgih in zapletenih sodnih postopkov.