Odgovor Ministrstva za pravosodje:
V zvezi s posredovano pobudo o pridobivanju žiga o pravnomočnosti na sklepu o dedovanju pojasnjujemo naslednje.
Sodišče ob koncu zapuščinskega postopka izda sklep o dedovanju in v njem ugotovi, kakšen je obseg zapuščine ter razglasi dediče in volilojemnike ter druge osebe, ki so pridobile pravico iz zapuščine. Sklep o dedovanju postane pravnomočen, ko se ne more več izpodbijati s pritožbo, to pa je po preteku 15 dni, odkar je bil sklep vročen vsem strankam postopka (172. člen Zakona o dedovanju[1]).
Žig, ki potrjuje pravnomočnost sklepa o dedovanju, lahko dedič pridobi v času uradnih ur[2] na vpisniku zapuščinskega oddelka sodišča, ki je izdalo sklep o dedovanju. Pravnomočnost odločbe potrdi tisti organ, ki je odločbo izdal[3], in sicer lahko to brez odredbe sodnika[4] stori sodna oseba, ki opravlja naloge v povezavi z vpisnikom. Uradne ure za nevabljene stranke so na vseh sodiščih v ponedeljek, sredo in petek od 9. do 12. ure, ter v sredo od 14. do 16.30 ure.[5] Zakonodaja ne onemogoča, da bi žig pridobila tudi oseba, ki jo dedič za to pooblasti oziroma, da dedič za potrditev sklepa o dedovanju zaprosi pisno.
Trenutno tehnične možnosti ne dopuščajo drugih olajšav glede pridobivanja potrdila o pravnomočnosti, kot jih na primer omenjate v pobudi, si pa tako Ministrstvo za pravosodje kot sodstvo prizadevata tudi z informatizacijo poslovanja pospešiti reševanje zadev in olajšati dostop strank do sodišča.
Pravilnik o obliki in vsebini posameznih sodnih vpisnikov, imenikov, pomožnih knjig in tipiziranih obrazcev, ki ga predpiše predsednik Vrhovnega sodišča, v 2. členu določa, da se vpisniki in pomožne evidence vodijo elektronsko v informacijskih sistemih sodstva. Če vodenje posameznega vpisnika ali pomožne evidence ni podprto v elektronski obliki, se taki vpisniki vodijo na predpisanih obrazcih.
Vpisnik za zapuščinske zadeve (vpisnik D) se vodi v okviru civilnih zadev in je po podatkih iz Letnega poročila o učinkovitosti in uspešnosti sodišč v fazi nadgradnje obstoječega informacijskega sistema s funkcionalnostmi elektronskega poslovanja, ki vključujejo elektronsko vročanje, elektronsko vlaganje ter dostope do podatkov iz vpisnika in spisa, ki jih določajo zakonodaja in sodni red. Projekt se nahaja v fazi izvedbe.
[1] Uradni list SRS, št. 15/76, 23/78, 13/94 - ZN, 40/94 - odl. US, 117/00 - odl. US, 67/01, 83/01 – OZ, 31/13 - odl. US in 36/16.
[3] 42. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 93/07, 37/08 – ZST-1, 45/08 – ZArbit, 28/09, 51/10, 26/11, 17/13 – odl. US, 45/14 – odl. US, 53/14, 58/14 – odl. US, 54/15, 76/15 – odl. US, 11/18 in 53/19 – odl. US)
[4] 231. člen Sodnega reda.
[5] 50. člen Sodnega reda.
Poenostavitev birokratskega postopka pri potrjevanju pravnomočnosti
Pobuda
V postopkih dedovanja mora dedič za žig o pravnomočnosti na sklepu o dedovanju OSEBNO iti na tisto okrajno sodišče, ki je izdalo sklep o dedovanju. Pri tem so uradne ure okrajnih sodišč nenormalne: samo ponedeljek in petek dopoldan in sredo 2,5 ure popoldan. Glede na to, da gre za žig, predvidevam, da za to ni potrebna prisotnost sodnika, ampak da to lahko opravi nižje sodno osebje. Prav tako bi pričakovala, da v sodobnem času digitalnega dostopa do centralnih zbirk podatkov ta žig lahko da katerokoli sodišče v Sloveniji ob vpogledu v izdane sklepe, ki so pravnomočni. Predlagam, da spremenite pravni predpis, ki to ureja na način, da se bo žig za pravnomočne sklepe lahko pridobilo na kateremkoli okrajnem sodišču.