Ukinitev vodenja evidence o prodanem strelivu na serverju MNZ oz. ureditev avtomatičnega prenosa evidence z računalnika pri trgovcu na server pri MNZ

Odgovor Ministrstva za notranje zadeve:

Program TOR je potrebno vseskozi prilagajati novim razmeram na trgu, zato sta bili na pobudo trgovcev z orožjem v letu 2016 izvedeni dve nadgradnji TOR-a. Obvestili o nadgradnji sta bili trgovcem posredovani dne 20. 1. 2016 in 14. 6. 2016. Tako je bil med drugim izdelan šifrant dobaviteljev in kupcev za vnos podatkov o dobaviteljih in kupcih, ki ga ureja vsak trgovec za svoje potrebe, in omogoča, da se že vneseni in shranjeni dobavitelji ter kupci avtomatično prenesejo na željeno transakcijo za vnos podatkov o dobaviteljih in vnos podatkov o kupcih streliva. V primeru istega dobavitelja transakcija po končanem vnosu ponudi možnost ponovnega vnosa za istega dobavitelja z vsemi podatki, razen količine in kalibra streliva. Dana je tudi možnost, da se vsi vneseni podatki popravijo. V primeru, da naslednji dobavitelj streliva ni isti, program omogoča prehod na seznam dobaviteljev za izbiro ali vnos dobavitelja. Enake možnosti so tudi pri postopku realizacije, ki na želeni transakciji omogoča vnos podatkov o kupcu za več kosov orožja in streliva oziroma se v zahtevana polja avtomatično prenesejo podatki zadnjega kupca. V primeru, da naslednji kupec streliva ni isti, program omogoča prehod na seznam kupcev za izbiro ali vnos kupca; dopolniti je potrebno le podatke o datumu nakupa in podatke o dovoljenju na podlagi katerega je kupec upravičen do nabave streliva.

Navedene pripombe predlagatelja glede dolgotrajnih vnosov podatkov v TOR so bile tako v veliki meri že upoštevane pri opisanih nadgradnjah TOR-a, saj so navedene posodobitve občutno zmanjšale čas vnosa podatkov. Ministrstvo za notranje zadeve bo tudi v prihodnje vse pripombe temeljito preučilo in če je le mogoče tudi upoštevalo. Tako se tudi sedaj preučujejo možnosti glede hitrejšega in preglednejšega vnašanja podatkov v TOR, tudi v luči navedenih predlogov, in sicer, da bi se skupaj s podatki o zadnjem kupcu prenesli tudi podatki o dovoljenju, na podlagi katerega je kupec upravičen do nabave streliva, da bi bila bolj jasno razvidna zaloga streliva oziroma omogočen podrobnejši izpis zaloge streliva, možnost vnašanja dodatnih podatkov v šifrant dobaviteljev in kupcev, itd.

Dodatna pojasnila:

Pojasnjujemo, da je orožje nevarna stvar, ki lahko pomeni neposredno nevarnost za življenje, zdravje in varnost ljudi ter javnega reda; z namenom, da bi se preprečile negativne posledice, ki pretijo od posesti in nošenja orožja, pa poizkuša zakonodajalec z različnimi instrumenti zavarovati javni interes, kot na primer s predpisovanjem pogojev za nabavo, posest in nošenje orožja, predpisovanjem pravil evidentiranja orožja itd. Ker ZOro-1 v 3. členu določa, da se za orožje šteje tudi strelivo in sestavni deli streliva (tulec z netilko, netilka in pogonski smodnik), je zakonodajalec z namenom varovanja življenja, zdravja in varnosti ljudi ter javnega reda predpisal tudi postopke, ki se nanašajo na strelivo. Tako 40. člen ZOro-1 med drugim določa, da lahko trgovec z orožjem (gospodarske družbe in podjetniki, ki imajo dovoljenje Ministrstva za notranje zadeve za opravljanje dejavnosti prometa z orožjem oziroma trgovine z orožjem in strelivom) proda strelivo le osebi, ki ima orožno listino za nabavo take vrste orožja, streliva in delov orožja. Trgovec pa sme dajati v promet na novo izdelano strelivo le, če je preizkušeno, žigosano in označeno po predpisih o preizkušanju in žigosanju oziroma o označevanju ročnega strelnega orožja in streliva (vsaka posamezna osnovna embalaža vsega streliva mora biti označena tako, da navaja ime proizvajalca, identifikacijsko serijsko številko, kaliber in vrsto streliva). Za uvoz, izvoz, tranzit in prenos streliva med državami članicami Evropske unije med trgovci pa je potrebna predhodna privolitev oziroma dovoljenje za uvoz, izvoz, tranzit ali prenos Ministrstva za notranje zadeve (31. člen Zakona o eksplozivih in pirotehničnih izdelkih (Uradni list RS, št. 35/08 in 19/15)). Pri tem je potrebno upoštevati tudi, da za nakup streliva s strani posameznika veljajo določene omejitve. Za posameznika ta omejitev pomeni vezanost nabave določene vrste streliva na posest konkretnega orožja, za katero se uporablja strelivo, izpravnost orožja, vrsto orožne listine, ki je izdana za to orožje (orožni list, dovoljenje za posest. Itd.) in upravičen razlog za izdajo orožne listine. Nadalje je potrebno upoštevati tudi okoliščino, da se dovoljenje za posest orožja izda tudi za orožje, ki ni varno za uporabo oziroma je nedelujoče, vendar nima statusa onesposobljenega orožja v smislu zadnjega odstavka 3. člena Zakona o orožju. Tem kriterijem sledi določba 47. člena ZOro-1, po kateri lahko posameznik nabavlja strelivo za lovsko, športno ali varnostno orožje na podlagi orožnega lista za to orožje. Posamezniku, ki za orožje nima takšne vrste orožne listine, pa upravni organ lahko izda dovoljenje za nabavo streliva le izjemoma, in sicer če poseduje drugo vrsto orožne listine (dovoljenje za posest, priglasitveni list, itd.) za orožje, ki je preizkušeno in žigosano po predpisih o preizkušanju in žigosanju oziroma označevanju ročnega strelnega orožja in streliva. Pravna oseba in podjetnik posameznik pa lahko nabavlja strelivo za lovsko, športno ali varnostno orožje na podlagi orožnega posestnega lista za to orožje.

Za zagotovitev učinkovite sledljivosti orožja, njegovih bistvenih sestavnih delov in streliva od proizvajalca do kupca ter izvajanja nadzora nad prometom z orožjem in strelivom (prodaja in nakup), ZOro-1 zahteva od trgovcev z orožjem vodenje ustreznih evidenc, vzpostavljenih in vzdrževanih v okviru centralizirane računalniško podprte zbirke podatkov (TOR). Tako ZOro-1 v X. poglavju (od 72. do 79. člena) ureja evidence, ki jih morajo voditi trgovci z orožjem, in sicer so to evidenca o izdelanem, popravljenem, predelanem in spremenjenem orožju, evidenca o nakupu orožja za nadaljnjo prodajo, evidenca o skladiščenju in hrambi orožja, evidenca o prodaji orožja na debelo in drobno in evidenca o izdanih priglasitvenih listih in potrdilih. Navedene evidence vsebujejo podatke o osebi in orožju (77. člen ZOro-1). Znotraj navedenih evidenc se vodi tudi evidenca o nabavljenem in prodanem strelivu. Četrti odstavek 77. člena ZOro-1 nadalje določa, da morajo trgovci z orožjem posredovati podatke iz navedenih evidenc v centralno zbirko podatkov (TOR), ki jo vodi Ministrstvo za notranje zadeve, ter da minister za notranje zadeve, predpiše način vodenja centralne zbirke podatkov, posredovanja podatkov in tehnične pogoje za računalniško opremo za posredovanje podatkov iz prejšnjega odstavka (peti odstavek 77. člena). Nadalje je 38. člen (Prehodne in končna določba) Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o orožju (Uradni list RS, št. 85/09) med drugim določil, da Ministrstvo za notranje zadeve, najpozneje do 30. junija 2014 zagotovi vzpostavitev in vzdrževanje centralizirane računalniško podprte zbirke podatkov, ki bo omogočala vodenje evidenc iz 77. člena ZOro-1 ter da so trgovci dolžni te evidence vzpostaviti do 31. decembra 2014. Pred tem so trgovci z orožjem morali voditi evidence povezane s strelivom v obliki knjige, in sicer knjigo o nabavljenem strelivu za orožje kategorije B, C in D tč. 1–5 in knjigo o prodanem strelivu za orožje kategorije B, C in D tč. 1–5 (55. člen Pravilnika za izvajanje Zakona o orožju). Četrti in peti odstavek 77. člena ter 78. člen ZOro-1 sta bila v slovenski pravni red vnesena z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o orožju (ZOro-1B) (Uradni list RS, št. 85/2009), in sicer zaradi prenosa določb Direktive 2008/51/ES Evropskega parlamenta in sveta z dne 21. maja 2008.

Tudi strelivo se torej šteje za orožje in ni v prosti prodaji, navedene evidence trgovcev pa so temelj, na podlagi katerega se lahko vrši učinkovita izmenjava informacij med trgovci na eni strani ter nacionalnimi pristojnimi organi na drugi strani oziroma se s tem omogoča sistematično spremljanje strelnega orožja ter njegovih bistvenih sestavnih delov in streliva od proizvajalca do kupca, kar pristojnim organom pomaga pri odkrivanju, preiskovanju in analiziranju nedovoljene proizvodnje in nedovoljene trgovine z orožjem in spoštovanje navedenih določb ZOro-1. Poleg tega so zgoraj navedene določbe v skladu z mednarodnimi akti t.j. Protokolom o nedovoljeni proizvodnji strelnega orožja, njegovih sestavnih delov in streliva ter trgovini z njimi, ki dopolnjuje konvencijo združenih narodov proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu (Uradni list RS, št. 48/2004) ter Direktivo Sveta 91/477/EGS o nadzoru nabave in posedovanja orožja z dne z dne 18. junija 1991 (UL L št. 256, z dne 13. septembra 1991) in njenimi spremembami (določbe navedenih aktov so bile v slovenski pravni red vnesene preko ZOro-1). Zaradi navedenega menimo, da evidenc povezanih s strelivom ni mogoče ukiniti oziroma menimo, da jih je še naprej potrebno voditi, kot to določa veljavna zakonodaja t.j. v primeru trgovcev z orožjem v okviru centralizirane računalniško podprte zbirke podatkov TOR.

Glede navedb, da si lovci in strelci, ki posedujejo strelivo le-tega medsebojno preprodajajo in podarjajo strelivo ter, da posamezniki, ki polnijo strelivo za lastne potrebe, le-tega prodajajo prijateljem strelcem in znancem, pa pojasnjujemo, da gre v teh primerih lahko za nedovoljeno trgovino z orožjem oziroma za kaznivo dejanje po Kazenskem zakoniku (Uradni list RS, št. 50/12 – UPB, 6/16 – popr., 54/15, 38/16 in 27/17) ali za prekršek po ZOro-1.