1.
Na Ministrstvu za kmetijstvo in okolje je bila v letu 2012 imenovana delovna skupina za pripravo sprememb in dopolnitev Zakona o gozdovih. Delo je že v lanskem letu potekalo v več podskupinah, med njimi tudi v podskupini za pripravo sprememb na področju gozdnogospodarskega in gozdnogojitvenega načrtovanja, vrednotenja funkcij gozdov ter določanja gozdov s posebnim namenom. V skupini so bila sprejeta skupna izhodišča ter osnutek možnih sprememb na področju priprave vseh načrtov za gospodarjenje z gozdovi in se glasijo:
- usmerjanje razvoja gozdov, ki temelji na načelih trajnosti, večnamenskosti in sonaravnosti je treba skrbno načrtovati;
- v vseh fazah upravljanja (načrt- izvedba-spremljava-sprememba/dopolnitev) morajo biti razviti racionalni pristopi;
- načrti za gospodarjenje z gozdovi morajo biti hierarhično povezani (strateška/izvedbena raven), se med seboj dopolnjevati in temeljiti na kakovostnih podatkih.
- intenzivnost načrtovanja mora biti prilagojena intenzivnosti gospodarjenja z gozdovi, omogočiti mora prilagajanje naravnim
procesom in različnim funkcijam gozdov;
- načrtovanje mora zagotavljati povezovanje gozdarstva z drugimi področji;
- v proces načrtovanja morajo biti aktivno vključeni lastniki gozdov in druge zainteresirane javnosti.
- bistveno izboljšati »uporabnost« načrtov.
Izoblikovali so se tudi konkretni predlogi za spremembe na vseh dosedanjih načrtovalskih ravneh, ki so zelo podobni vašemu predlogu. Za zagotavljanje večje učinkovitosti in kakovosti načrtovanja so bile dosedanje ravni načrtovanja prepoznane kot ustrezne, bistveno pa se spremeni vsebina, obseg in medsebojna povezanost med načrti posamezne ravni. Zavedamo se, da je sedanji koncept priprave gozdnogojitvenih načrtov za vse gozdove pomenil veliko porabo časa v okviru nalog javne gozdarske službe, zato je prav v tem delu pričakovati največje spremembe. Načrtovanje na najnižji (izvedbeni) ravni bo v prihodnje v celoti prilagojeno intenzivnosti gospodarjenja, obliki lastništva ter funkcijam gozdov. Pričakujemo, da bomo v letošnjem letu že predstavili osnutek celovite rešitve oz. sprememb na področju gozdnogospodarskega načrtovanja.
2.
V okviru že omenjene skupine se je razpravljajo tudi o predlogih za uvedbo posebnega načrta za gozdno posest, vendar dokončna odločitev še ni sprejeta. Zagotovo pa želimo z načrti, ki bi se pripravljali v okviru nalog javne gozdarske službe, zagotoviti osnovne podatke in nabor ukrepov za posameznega lastnika gozda, saj se zavedamo, da večina lastnikov gozdov potrebuje prav načrtovanje na izvedbeni ravni ter da je to dober inštrument intenziviranja gospodarjenja z gozdovi. O vsebini načrta za gozdno posest ter morebitnemu vključevanju v sistem gozdnogospodarskega načrtovanja bo razprava še potekala v naslednjih mesecih.
3. 4.
Uvedbo prevoznice predlagamo v Zakonu o spremembi in doponitvi Zakona o gozdovih, ki je v postopku sprejema na Vladi RS, ta sprememba ohranja breplačno označitev drevja za posek."
Predpisi na področju gozdarstva
Pobuda
Sprejema se nov zakon, ki bi tako ali drugače spremenil ureditev gozdarstva v Sloveniji.
Imam predlog o zmanjšanju kadrovskih potreb ZGS:
1.) Po mojem predlogu bi načrtovali strateško na ravni države in gozdnogospodarskih območij, na ravni gozdnogospodarskih enot bi imeli vsebinsko zelo skrčen načrt (zdaj je zelo obsežen in zahteva veliko dela), ki bi samo poudarjal funkcije gozdov in predpisal maksimalne etate. Vemo da podrobno načrtovanje del v gozdovih v obliki, kot jo poznamo danes, nima efekta. Zato se mi zdi nesmiselno izdelovati gozdnogojitvene načrte za celotno območje Slovenije. Če bi jih izdelovali samo na pobudo lastnikov gozdov, ki imajo interes za delo v svojem gozdu, bi prihranili ogromno nekoristnega dela.
Imam predlog o uveljavljanju inovativnega načrtovanja na zasebni gozdni posesti:
2.) Moj predlog je, da bi s spremembo Zakona uzakonili izdelovanje Načrta za zasebno gozdno posest, ki ga razvijajo na BF in se pokaže kot zelo koristna stvar. Te načrte bi izdelovali samostojni podjetniki ali gospodarske družbe, ki zaposlujejo inženirje gozdarstva. Izdelovali bi jih na pobudo lastnikov, ki si želijo organizirati delo v gozdovih. Ti načrti bi bili last lastnika, saj so namenjeni njemu in neki drugi ali tretji osebi. Lastniki bi tako imeli več moči in preglednosti nad svojo posestjo. Revirni gozdarji bi morali odkazovati po tem načrtu, če tako želi lastnik. Sicer pa bi odkazovali samo toliko, da bi lahko izdali prevoznico, ki bi omogočala legalnost poseka in prevoza lesa.
3.) Pozdravljam uvedbo prevoznic
4.) Odkazilo naj bo še vedno brezplačno, odnosi med lastniki gozdov in gozdarji bodo tako ostali dobri.