Na Ministrstvu za zdravje smo prejeli pobudo št. 82, ki se nanaša na problem grosistov pri zagotavljanju zdravil in medicinskih pripomočkov lekarnam ter posledično visoke cene zdravil in medicinskih pripomočkov.
V skladu s predpisi, ki urejajo financiranje zdravil in medicinskih pripomočkov iz javnih sredstev, se iz obveznega zdravstvenega zavarovanja financirana le zdravila in živila za posebne zdravstvene namene, ki so razvrščena na pozitivno ali na vmesno listo (v ustreznem deležu njihove končne cene, glede na razvrstitev). Ravno tako so iz obveznega zdravstvenega zavarovanja financirani le določeni medicinski pripomočki.
Poleg zdravil in živil za posebne zdravstvene namene, ki so razvrščeni na listo, ter določenih medicinskih pripomočkov, lekarne lahko vršijo preskrbo tudi z zdravili ter drugimi izdelki, ki se financirajo iz zasebnih sredstev. Med te druge izdelke se uvrščajo prehranska dopolnila, živila za posebne prehranske namene, živila za posebne zdravstvene namene, kozmetični in negovalni izdelke ter medicinski pripomočki, ki niso financirani iz javnih sredstev. Glede na dejstvo, da se je kupna moč prebivalstva zelo zmanjšala, bi bilo več kot dobrodošlo, da bi se znižale maloprodajne cene tako zdravil kot tudi drugih izdelkov, ne glede na to, ali so financirana iz javnih ali iz zasebnih sredstev. Glede na primerjavo cen zdravil, ki so financirana iz javnih sredstev, so cene teh zdravil v Republiki Sloveniji pod povprečjem v Evropski uniji. Iz dopisa, ki ste nam ga posredovali v reševanje, ni razvidno, ali je prišlo do blokade prometa z zdravilom z dovoljenjem za promet v Republiki Sloveniji ali medicinskega pripomočka ali katerega drugega izdelka.
Sedaj veljavni predpisi ne posegajo v poslovne odnose med lekarnami in veletrgovci. Oviranje konkurence zagotovo ne koristi končnim uporabnikom, ki zaradi tega kupujejo te končne izdelke po bistveno višjih cenah, kot bi jih lahko, če bi zagotovili pošteno in neovirano konkurenco. Lastniške povezave med lekarnami, proizvajalci zdravil in veletrgovci pomenijo oviro konkurence, zato smo v predlog novega Zakona o lekarniški dejavnosti vključili nekaj določil, s katerimi se bodo vzpostavili boljši pogoji konkurence.
V predlogu novega Zakona o lekarniški dejavnosti je eden od pogojev, ki jih morata izpolnjevati vodja ter direktor lekarne, da nista v delovnem ali pogodbenem razmerju pri pravnih osebah, ki opravljajo dejavnost izdelovanja zdravil ali dejavnost prometa na debelo z zdravili oziroma nima lastniškega deleža oziroma lastništva z možnostjo vpliva pri proizvajalcu oziroma pri delodajalcu, ki je s temi osebami povezana družba v skladu s predpisi, ki urejajo gospodarske družbe. V tem predlogu novega Zakona o lekarniški dejavnosti sta tudi določili, na podlagi katerih izvajalci lekarniške dejavnosti, neposredno ali posredno preko povezanih oseb (družbenikov, direktorjev, članov nadzornega sveta ali drugih oseb s posebnimi pooblastili), ne smejo ustanavljati, voditi ali nadzirati pravnih oseb ali preko kapitalskih naložb ali na drug način pridobiti ali imeti nadzor nad upravljanjem oziroma voditi pravnih oseb, ki opravljajo dejavnost industrijske izdelave zdravil, medicinskih pripomočkov ter drugih izdelkov ali dejavnost prometa na debelo z zdravili, medicinskimi pripomočki ali drugimi izdelki, s katerimi lekarna preskrbuje paciente, oziroma pravnih oseb, ki so s temi osebami povezane osebe ter da izvajalec lekarniške dejavnosti ne sme biti imetnik dovoljenja za promet z zdravilom ali svoje blagovne znamke.
V predlogu novega Zakona o zdravilih, ki je v medresorski obravnavi je prav tako določeno, da proizvajalci zdravil lahko neposredno prodajajo zdravila veletrgovcem ter izvajalcem zdravstvene dejavnosti. Lekarne opravljajo lekarniško dejavnost, ki se uvršča v zdravstveno dejavnost, kar pomeni, da proizvajalci zdravil lahko prodajajo zdravila tudi lekarnam.
Omejitev marž farmacevtskih grosistov
Pobuda
Spoštovani,
ves čas poslušamo, kako je sistem zdravstvenega zavarovanja nevzdržen in je potrebno krčiti pravice državljanom, da ZZZS ne bankrotira. Omejevanje in krčenje pravic je seveda v takšnih primerih nujno potrebno, če res ne želimo težav z zdravstveno blagajno, vendar pa nisem uspel ugotoviti kako se bo znižala stroškovna stran zdravstva, razen predpisovanja najcenejših zdravil.
Lastne izkušnje: dalj časa je naša družba (d.o.o.) zalagala lekarne po Sloveniji z določenimi izdelki, vendar pa smo pri tem naleteli na precej nerazumljivo oviro - grosiste (Salus, Kemofarmacija, Farmadent in Grosist LL). Lekarne same od nas niso želele/smele kupovati blaga po bistveno nižjih cenah, ko so ga kupovale od grosistov.
Ti v osnovi "skrbijo" za to, da se cena zdravil in ostalih izdelkov v lekarnah prodaja po bistveno višjih cenah, kot bi se sicer v primeru direktne dobave proizvajalcev lekarnam. Kot primer naj navedem, da se je eden naših izdelkov prodajal v lekarnah z več kot 200% maržo, kar je nesprejemljivo. Kako grosisti upravičujejo svojo maržo mi ni jasno, saj sami nimajo ali pa imajo izredno nizke zaloge, tako da v bistvu zaračunajo provizijo samo zato, ker obstajajo ter zbirajno naročila in jih posredujejo dobaviteljem ter nato v lastni režiji distribuirajo - kar bi lahko dobavitelji opravili tudi sami (enak sistem imamo dogovorjen z drugimi trgovci po SLO).
PREDLOG:
Če bi ukinili ali bistveno omejili marže grosistov, bi, draga Vlada, to bistveno pripomoglo k likvidnosti zdr. blagajne in nehajte počasi tolči po ljudeh, ker nam bo prekipelo! Moč omejitve dobičkov zagotovo imate, saj so lekarne javni zavodi in delovanje javnih zavodov ureja zakonodaja, vprašanje je le ali obstaja političen interes. Jaz ga ne vidim!
Za lažje razumevanje mojega predloga si preberite članek: Farmacevtska veriga: Vstop novega grosista na privlačen 600-milijonski trg (Vir: Manager, št. 4 2011; Avtor: Mihael Šorl).
In še citat iz zgoraj omenjenega članka:
"Trije veliki si delijo trg
Do lani so si pri nas trg na debelo z zdravili delile tri veletrgovine: Kemofarmacija, Salus in Farmadent. Leta 2009 je imel Salus 222 milijonov evrov prihodkov od prodaje in 6,1 milijona dobička, Kemofarmacija 292 milijonov evrov prihodkov in več kot 9 milijonov dobička. Kemofarmacija je tako imela 42-odstotni, Salus 33-odstotni, Farmadent pa okoli 15-odstotni tržni delež. "
"Kako se gradijo cene zdravil
Po podatkih lekarniške zbornice je v razvitih evropskih državah (Danska, Nizozemska, Italija, Avstrija, Nemčija, Velika Britanija, Finska, Španija, Belgija) delež lekarn pri zdravilih na recept 21,6 odstotka, pri nas pa naj bi bil v povprečju 7,5-odstoten. Medtem ko v razvitih evropskih državah veledrogerije dobijo komaj 6,3-odstotni delež od zdravil na recept, proizvajalci pa 63,6 odstotka, je pri nas skupni delež veledrogeristov in proizvajalcev 84-odstoten, torej za 14 odstotkov večji. Ob tem nimamo podatka, kako naj bi si teh 84 odstotkov razdelila proizvajalec in veledrogerist (delež proizvajalca pri dražjih zdravilih narašča, delež veledrogerista pa pri dražjih zdravilih upada, glej tabelo). V Sloveniji so sicer prevodi navodil, za katere mora poskrbeti veledrogerija, dražji kot v državah z večjimi jezikovnimi skupinami, vendar gre po drugi strani za zanesljiv posel, katerega plačnik je država, zato je tveganje majhno. "