Oddajte pobudo

Racionalizacija postopkov ob smrti

Področje: Pravosodje
Pristojni organi: MNVP, MNZ, MP, MzI
  • 03. 05. 2017Pobuda objavljena
  • 03. 05. 2017Pobuda posredovana v odziv
  • 22. 12. 2017Pobuda sprejeta
  • 05. 05. 2022Pobuda sprejeta in zaključena

Pobuda

Upravna enota mora v 30 dneh po smrti izvesti "pripravljalna opravila" in zbrane podatke na "smrtovnici" poslati pristojnemu zapuščinskemu sodišču, ki potem na tej podlagi izvede zapuščinsko obravnavo.

Glede na doseženo stopnjo povezljivosti in informatizacije bi bilo smiselno proučiti, če je res še vedno potrebno da upravna enota izvaja "pripravljalna opravila" za sodišče, saj ima sodišče danes lahko na razpolago vse tehnične možnosti, da samostojno in prej kot v 30 dneh pridobi tako informacijo o smrti kot tudi informacijo o premoženju pokojnika.

Trenutno smrtovnice ureja Zakon o dedovanju, kjer je navedeno, da zapuščinsko obravnavo opravi po zakonu stvarno pristojno sodišče (168., 176., 177. člen), pripravljalna opravila pa so dolžnost upravne enote – matičarja (179. do 183. člen).  

Matičar sestavi smrtovnico na podlagi podatkov iz matičnega registra in centralnega registra prebivalcev, centralne zbirke podatkov o pravicah iz javnih sredstev in podatkov, ki jih dajo pokojnikovi družinski člani ali osebe, s katerimi je pokojnik živel. Če je bila matičarju v postopku sestave smrtovnice izročena oporoka ali potrdilo o hrambi oporoke ali mu je bil posredovan podatek, da obstaja oporoka, smrtovnici priloži tudi oporoko, potrdilo o hrambi oporoke ali v smrtovnici navede podatek o obstoju oporoke.

Določeni podatki, ki se navajajo na smrtovnici so zapisani zgolj na podlagi navedbe posameznika, ki se mora v kasnejšem postopku na sodišču preveriti in oceniti. Podatke, ki izhajajo iz evidenc, lahko enako kot matičar, dobi sodišče samo, zato bi bilo smiselno skrajšati postopek na način informatizacije pripravljalnih del, ki pa bi jih v celoti prevzela sodišča.

Matičar mora v tridesetih dneh od vpisa smrti poslati smrtovnico zapuščinskemu sodišču.

Smiselno bi bilo proučiti ali lahko:
-        namesto sestave smrtovnice, ki jo Upravne enote pošiljajo sodišču, sodišče samo dobi informacijo o smrti posameznika takoj (in ne v roku 30 dni) po vpisu smrti v matični register (preko Centralnega registra prebivalstva). Informacije o smrtih bi se lahko na podlagi kriterija prijavljenega prebivališča dnevno posredovala pristojnim sodiščem. Sodišča bi lahko istočasno dobila »online« informacije o pokojniku, njegovem zakoncu, otrocih, posvojencih, starših (tudi, če so že umrli) ali če so pod skrbništvom;
-        ali lahko za umrlega posameznika sodišče samo dobi informacije o nepremičninah (in oceni nepremičnine);
-        ali lahko za umrlega posameznika sodišče samo iz različnih evidenc dobi informacije o premičnem premoženju pokojnika iz evidence registriranih vozil (z oceno) in evidence o izdanih orožnih listinah;
-        ali lahko za umrlega posameznika sodišče samo dobi informacije ali je užival pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu, katere in v kakšnem obdobju in znesku.
 

Odgovor pristojnega organa

Odgovor Ministrstva za pravosodje:

Pobuda oz. predlog, da bi sodišča sama dostopala do podatkov, ki jih mora po veljavni zakonodaji pridobiti matičar za sestavo smrtovnice, po mnenju MP ni primerna.

Predlog, po katerem bi sodišče samo pridobilo informacije iz centralnega registra prebivalstva (CRP) o smrti posameznika zahteva pripravo ustrezne zakonske podlage, natančneje spremembe Zakona o dedovanju (ZD), ki je bil nazadnje noveliran lansko leto (ZD-C je bil objavljen v Uradnem listu dne 7. 10. 2016), tudi v delu, ki ureja pripravljalna opravila (med katere spada tudi sestava smrtovnice). Izvajanje predlogov bi v praksi pomenilo obremenitev z dodatnimi nesodnimi opravili za zapuščinska sodišča, poleg tega pa so s predlogom povezani tudi izvedbeni problemi, predvsem glede podatkov v smrtovnici, ki so na voljo, in dostopa do njih.

Predlog, po katerem bi sodišče takoj po vpisu pokojnikove smrti v matični register, samo pridobilo informacijo o njegovi smrti, in podatke o njem, njegovem zakoncu, otrocih, posvojencih, starših (tudi pokojnih) in podatek, ali je kakšna oseba pod skrbništvom, ni primeren, saj zaenkrat to s tehničnega vidika ni mogoče. Ministrstvo za notranje zadeve (MNZ) je sicer Ministrstvo za pravosodje (MP) seznanilo, da tehnične rešitve, z uporabo katerih bi sodišča sama dostopala do zahtevanih podatkov, že obstajajo, vendar zaenkrat v CRP ni povezave med podatki o starših in podatki o otrocih oziroma med podatki o zapustniku (umrli osebi) in podatki o njegovih otrocih. Dogovorjeno je, da bo MNZ o nadgradnji CRP obvestilo MP. Enako velja glede predloga za preučitev možnosti, da bi sodišča sama pridobivala podatke iz evidence registriranih vozil, evidence o izdanih orožnih listinah, ki jo vodi Ministrstvo za infrastrukturo oziroma Ministrstvo za notranje zadeve, ter vprašanja dostopa do informacij o ocenjeni vrednosti nepremičnin, ki je v pristojnosti Ministrstva za okolje in prostor.

Glede predloga za preučitev zadnjega vprašanja, ki se nanaša na možnost dostopa sodišča do informacije, ali je umrli dobival pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu, kakšna je bila ta pomoč, v kakšnem obdobju jo je prejemal in kakšen je bil njen celotni znesek, pojasnjujemo, da smo o tej možnosti že razpravljali z MDDSZEM. Podatki iz sistema MDDSZEM o prejetih pomočeh po predpisih o socialnem varstvu se nanašajo samo na družine, zato glede posameznikov ne morejo biti točni. Nadalje v sistemu MDDSZEM tudi ni podatkov o oprostitvah, ki jih financirajo občine (oskrbnine v domovih za starejše in družinski pomočnik).

Odgovor Ministrstva za okolje in prostor:

Spoštovani! Pošiljam odgovor iz pristojnosti MOP/GURS:

Zakon o množičnem vrednotenju nepremičnin - ZMVN  (Uradni list RS, št. 50/2006, 87/2011, 40/2012 - ZUJF in 22/2014 - Odločba US) določa, da se posplošena tržna vrednost nepremičnin vodi in vzdržuje v registru nepremičnin, ki je javna zbirka podatkov o nepremičninah.

Zadnje stanje podatkov registra nepremičnin, tudi podatki o vrednosti, je vsakomur brezplačno javno dostopno na portalu Prostor (http://www.e-prostor.gov.si) prek:
- javnega vpogleda,
- osebnega vpogleda ali
- vpogleda za registrirane uporabnike.

Za dostop do podatkov so uporabnikom na voljo tudi spletne storitve.
Menimo, da tehničnih ovir za pridobivanje podatkov ni.

Odgovor Ministrstva za infrastrukturo:

V zvezi s pobudo, ki se nanaša na »Racionalizacijo postopkov ob smrti«, vam uvodoma posredujemo pripombo k odgovoru Ministrstva za pravosodje, in sicer je v besedilu pravilen zapis, da (centralno) evidenco izdanih orožnih listin vodi Ministrstvo za notranje zadeve in ne Ministrstvo za infrastrukturo.

V zvezi s pobudo pa vam pojasnjujemo sledeče:

Evidenco registriranih vozil upravlja Ministrstvo za infrastrukturo, njena vsebina pa je določena z Zakonom o motornih vozilih (Uradni list RS, št. 106/10, 23/15 in 68/16). Navedena evidenca vsebuje podatke o lastniku in uporabniku vozila ter tehnične podatke o vozilih, ne vsebuje pa podatkov o vrednosti vozila.

Navedeni zakon določa tudi subjekte, ki lahko dostopajo do evidence registriranih vozil, pri čemer gre samo za subjekte, ki so vezani na področja, ki jih ureja Zakon o motornih vozilih, to pa so ugotavljanje skladnosti vozil, registracija vozil, tehnični pregledi vozil, strokovni, inšpekcijski in policijski nadzor. V kolikor želi Ministrstvo za pravosodje urediti dostop sodišč do evidence registriranih vozil, mora to urediti v področni zakonodaji, saj na tak način urejajo dostope do evidence tudi ostala ministrstva.
 

Odgovor Ministrstva za notranje zadeve:

Zakon o matičnem registru (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo) določa, da je matični register računalniško vodena baza podatkov, v katero se vpisujejo matična dejstva: rojstvo, zakonska zveza in smrt ter druga dejstva, določena z zakonom. Skladno s 4. členom navedenega zakona, se v matični register vpisujejo naslednji podatki o smrti: dan, mesec, leto, ura in kraj smrti. Za vpis je pristojna upravna enota, na območju katere je kraj smrti, če kraja smrti ni mogoče ugotoviti, pa smrt vpiše matičar pristojnega organa na območju katerega je kraj, kjer je bil umrli najden.

Zakon določa tudi prijavo smrti. Smrt osebe, ki je umrla v zdravstvenem zavodu, domu za ostarele, vojašnici, turistično-gostinskem objektu, zavodu za prestajanje kazni ali v drugem nastanitvenem objektu, organizaciji oziroma zavodu, mora pristojnemu organu prijaviti zavod ali organizacija, v katerem je oseba umrla. Če je smrt nastopila izven navedenih objektov, je smrt dolžan prijaviti mrliški preglednik oziroma zdravnik, ki je ugotovil smrt, družinski člani umrlega ali tisti, s katerimi je umrli živel. Smrt osebe, katere truplo je bilo najdeno in katere istovetnost ni bila ugotovljena, mora prijaviti organ, ki je sestavil zapisnik o najdbi trupla. Prijavi smrti se mora priložiti potrdilo o smrti, ki ga izda pristojni zdravstveni delavec, ki je smrt ugotovil, oziroma zdravstveni zavod, če je oseba umrla v njem.

Smrt se mora prijaviti upravni enoti v dveh dneh od dneva smrti oziroma od dneva najdbe trupla, oz. prvi delovni dan po poteku roka. Če je s posebnim predpisom za pokop določen krajši rok, se mora smrt prijaviti pred pokopom.

Zakon določa tudi vpis razglasitve pogrešanca za mrtvega in vpis smrti, ugotovljene v sodnem postopku. Razglasitev pogrešanca za mrtvega in smrt, ugotovljena v sodnem postopku, se vpišeta v matični register na podlagi pravnomočne sodne odločbe. Sodišče mora odločbo v petnajstih dneh od pravnomočnosti poslati pristojnemu organu, na območju katerega je kraj, kjer je imel umrli zadnje stalno prebivališče. V primeru, da je zadnje stalno prebivališče umrlega neznano ali je v tujini, pošlje sodišče odločbo iz prvega odstavka tega člena pristojnemu organu, na območju katerega je kraj, kjer je bil umrli rojen, če je bil rojen v tujini, pa pristojnemu organu, na območju katerega je sedež sodišča, ki je odločbo izdalo.

Pravilnik o izvrševanju Zakona o matičnem registru (Uradni list RS, št. 40/05, 69/09 in 77/16) v zvezi z vpisom smrti v 22. členu določa, da se podatek o smrti na območju Republike Slovenije v matični register vpiše na podlagi prijave smrti, pravnomočne sodne odločbe, odločbe pristojnega organa ali zapisnika o najdbi trupla. Prijava smrti mora vsebovati:
- podatke o prijavitelju,
- podatke o umrlem: osebno ime, EMŠO oziroma datum in kraj rojstva,
- datum, uro in kraj smrti,
- podatke o zakoncu oziroma partnerju, če so znani.

Iz matičnega registra se izda tudi izpisek o smrti posameznika.

48. člen pravilnika določa, da mora matičar o vpisu matičnega dejstva in spremembe osebnega stanja v register, v treh dneh obvestiti druge uporabnike, ki imajo za pridobivanje podatkov zakonsko podlago. Če je vzpostavljena elektronska povezava med evidencami, pa to ni potrebno.

Distribucija podatkov do drugih uporabnikov se v večini primerov izvaja preko Centralnega registra prebivalstva skladno z Zakonom o centralnem registru prebivalstva (Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo), pri čemer je matični register neposredni vir podatkov o smrti posameznika.

Iz tega vidika hitrega zagotavljanja podatkov o smrtih posameznikov za potrebe dela sodišč, neposredno iz Centralnega registra prebivalstva, gre glede na navedeno za možno tehnično rešitev, ki jo ob ustrezni zakonski podlagi Ministrstvo za notranje zadeve lahko brez večjih težav zagotovi. Hkrati s podatki o smrti, lahko ob ustrezni pravni podlagi zagotovimo tudi posredovanje drugih podatkov, ki se vodijo v matičnem registru ali registru stalnega prebivalstva in posledično v Centralnem registru prebivalstva. Med drugimi lahko Centralni register prebivalstva zagotovi tudi podatke o starših posameznika ali o otrocih posameznika.