V odgovoru na pobudo o omejitvi števila dni letnega dopusta, ki je bila posredovana preko portala »minus 25%«, z vidika pristojnosti Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve posredujemo naslednje stališče.
Pravica do plačanega letnega dopusta je temeljna socialna pravica, ki je samostojno ali kot izraz pravice vsakogar do poštenih in ugodnih delovnih razmer priznana v številnih mednarodnih pogodbah, ki zavezujejo Republiko Slovenijo. Tej temeljni pravici iz delovnega razmerja se delavec ne more odpovedati, niti mu je delodajalec ne sme kratiti, kar je sankcionirano z različnimi pravnimi sankcijami.
Pri urejanju pravice do letnega dopusta je potrebno izhajati iz namena in narave te pravice. Iz narave te pravice izhaja, da je za njeno uresničevanje bistveno, da gre za prekinitev opravljanja delavčevih delovnih obveznosti zaradi počitka in rekreacije ter izrabe prostega časa v skladu z njegovimi potrebami in potrebami njegove družine. Regeneracija delavčevega zdravja in delovnih zmožnosti za delo v prihodnjem obdobju zmanjšuje možnosti za nastanek nesreč pri delu, poklicnih bolezni in invalidnosti delavcev.
Zakon o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 42/02, 79/06-ZZZPB-F, 46/07-Odl. US, 103/07, 45/08-ZArbit in 83/09-Odl. US, v nadaljevanju ZDR) ureja pravico do letnega dopusta v členih 159 do 166. Glede samega trajanja letnega dopusta ZDR sledi zahtevam Evropske socialne listine (MESL), ki jo je ratificirala tudi Slovenija. MESL pogodbenice zavezuje, da določijo pravico do najmanj štiritedenskega plačanega letnega dopusta. Tako 159. člen ZDR z vidika varnosti in zdravja delavcev pri delu zagotavlja pravico do minimalnega letnega dopusta v trajanju najmanj štirih tednov, ki mora biti zagotovljen vsem delavcem, ki so v delovnem razmerju na podlagi pogodbe o zaposlitvi. Poleg minimalnega letnega dopusta so v tem členu urejeni tudi primeri, v katerih pripadajo delavcu že na podlagi zakona še dodatni dnevi letnega dopusta. Pri odmeri trajanja letnega dopusta je treba upoštevati tudi kriterije po veljavnih kolektivnih pogodbah, ki določajo dodatne dneve letnega dopusta. Daljše trajanje letnega dopusta se lahko dogovori tudi s pogodbo o zaposlitvi. Glede na to, da ZDR določa minimalne standarde, ni določena zgornja meja števila dni letnega dopusta.
V zvezi z izpostavljenim predlogom, da naj bi se letni dopust omejil na neko »razumno mejo« (npr. na 35 dni) pojasnjujemo, da so bili predlogi glede omejitve zgornjega števila dni letnega dopusta izpostavljeni tudi v fazi sprejemanja novega ZDR. Usklajevanja med socialnimi partnerji glede tega predloga še potekajo, zato ne moremo predstaviti dokončne rešitve.
Omejitev števila dni dopusta v javni upravi
Pobuda
Predlagam, da se število dni dopusta omeji na neko razumno mejo, kot je bilo že nekaj krat omenjeno na 35 dni. Tako bi se avtomatsko lahko zmanjšali sodni zaostanki (sodniki imajo tudi po 70 dni dopusta), zmanjšali bi se izdatki za zdravstvo (tudi zdravniki imajo več dopusta kot 40 dni), skratka v javni upravi bi se naredil red. Predlagam, da bi dodatnih, npr. največ 5 dni dopusta, lahko dobil delavec kot nagrado za dobro delo namesto uspešnosti, ki je že lep čas ni.