Odgovor Ministrstva za pravosodje:
Prenehanje hipoteke je urejeno v 154. členu Stvarnopravnega zakonika1 (SPZ), ki v prvem odstavku določa, da hipoteka preneha z izbrisom iz zemljiške knjige, v katero je vpisana, v drugem odstavku navedenega člena pa so določeni posamezni razlogi, na podlagi katerih je mogoče zahtevati izbris hipoteke iz zemljiške knjige. Kljub temu, da je hipoteka vezana na obstoj določene zavarovane terjatve in prenehanje te terjatve pripelje tudi do prenehanja hipoteke (prvi odstavek 137. člena SPZ), se formalno prenehanje hipoteke doseže šele z vknjižbo izbrisa hipoteke iz zemljiške knjige. Vknjižba izbrisa hipoteke je mogoča na podlagi ustrezne zasebne ali javne listine2 (29. člen Zakona o zemljiški knjigi; ZZK-1). Praviloma je to zasebna listina, ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo za izbris hipoteke (izbrisno dovolilo), na katerem mora biti podpis imetnika hipoteke overjen, je pa takšno dovolilo mogoče izdati tudi v obliki notarskega zapisa. Izbris je mogoč tudi na podlagi konstitutivnih (sklepi v izvršilnem postopku) oziroma deklaratornih sodnih odločb (npr. ugotovitev prenehanje hipoteke – 221. člen ZZK-1)3.
V primeru, da ne gre za izbris hipoteke na podlagi sodne odločbe, je sodelovanje notarja (bodisi pri overitvi podpisa na zasebni listini - zemljiškoknjižnem dovolilu bodisi pri sestavi dovolila v obliki notarskega zapisa, ki predstavlja javno listino) obvezno, pri čemer je pomen takšne ureditve v preprečevanju morebitnih neupravičenih izbrisov hipotek iz zemljiške knjige in s tem zagotavljanju varstva pravnega prometa. Vloga notarja je v tem, da jamči, da je zasebna listina pretvorjena v elektronsko obliko avtentična, torej enaka izvirniku. Prav tako mora notar takšno listino (izbrisno pobotnico) hraniti do konca (pravnomočnosti) zemljiškoknjižnega postopka. Notariat je namreč javna služba, katere izvrševanje je namenjeno varnosti v pravnem prometu, to pa notar kot oseba javnega zaupanja tudi v postopku izbrisa hipoteke zagotavlja s strokovnim znanjem, izkušnjami in osebnostnimi lastnostmi. Notarjeva overitvena klavzula na zasebni listini ima naravo javne listine, notar pa je za svoje delo odškodninsko odgovoren z vsem svojim premoženjem4.
Glede na navedeno ocenjujemo, da je področje, obravnavano v konkretnem predlogu, ustrezno urejeno v veljavni zakonodaji.
-------------------------------------------------------
1. Uradni list RS, št. 87/02 in 91/13.
2. Uradni list RS, št. 58/03, 37/08 – ZST-1, 45/08, 28/09, 25/11 in 14/15 – ZUUJFO.
3. Glej Juhart, M. et. al. Stvarnopravni zakonik s komentarjem. 1. natis. Ljubljana: GV Založba, 2004, str. 698.
4. Prav tako notar odgovarja tudi disciplinsko in kazensko, če pri delu prekrši svoje poklicne dolžnosti ali stori kaznivo dejanje.
Poenostavitev postopka izbrisa hipoteke iz Zemljiške knjige
Pobuda
Spoštovani! Predlagam poenostavitev postopka izbrisa hipoteke iz Zemljiške knjige. Notarji za to storitev zaračunavajo zelo visoke zneske. Čeprav je teoretično možen tudi izbris preko elektronskega zemljiškoknjižnega predloga za izbris hipoteke iz zemljiške knjige, so pogoji narezumno zahtevni. Poleg tega pa mora zopet sodelovati notar, ki pa to mastno zaračuna. Predlagam torej poenostavitev, predvsem pa pocenitev tega postopka.