Spoštovani!
Prejeli smo vašo zahtevo za posredovanje stališča v zvezi s pobudo državljana za ukinitev študentskih servisov in instituta Študentskega dela, ukinitev dela za določen čas, zagotovitev lažjega odpuščanja, vzpostavitev sklada za odpravnine in okrepitev inšpekcijskega nadzora nad delom na črno.
V skladu z navedenim vam v nadaljevanju posredujemo naša pojasnila stališča do predlogov državljana, kot so bili zastavljeni:
1.
Spremembe na področju Študentskega dela so bile predvidene že z Zakonom o malem delu, ki pa iz znanih razlogov ni bil nikoli uveljavljen. V lanskem letu je nekatere spremembe omenjenega področja uvedel ZUJF, in sicer je povišal koncesijsko dajatev iz 12 na 25% ter spremenil njeno porazdelitev na način, da bo več sredstev namenjenih štipendijam, ki se podeljujejo na podlagi Zakona o Štipendiranju; s tem se je ta oblika dela za delodajalce
"podražila", zato se posledično v letu 2013 in tudi v naprej pričakuje upad obsega Študentskega dela.
Nadaljnje delovanje študentskih servisov je sicer povezano z ukinitvijo Študentskega dela, o čemer pa odločitev se ni bila sprejeta; taksno rešitev bi sicer prinesel na referendumu zavrnjeni Zakon o malem delu, medtem, ko bodo nadaljnje rešitve na tem področju odvisne zlasti od socialnega dialoga. V zvezi z navedbo o prevelikem številu študentov pa pojasnjujemo, da je za to področje pristojno Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport.
2.
Glede predloga za ukinitev dela za določen čas vas obveščamo, da novi Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) s ciljem zmanjšanja dualizma oziroma segmentacije na trgu dela omejuje sklepanje pogodb o zaposlitvi za določen čas, in sicer s preprečevanjem sklenitve ene ali več zaporednih pogodb o zaposlitvi za določen čas za isto delo, katerih neprekinjen čas trajanja bi bil daljši kot dve leti (razen v izrecno določenih primerih) Z enakim ciljem pa ZDR-1 v primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas določa tudi pravico do odpravnine.
3.
ZDR-1 prinaša kar nekaj rešitev, ki bodo prispevale k poenostavitvi postopkov v zvezi s prenehanjem delovnega razmerja, in sicer:
- opušča se obveznost predhodnega obveščanja delavca o nameravani odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
- poenostavlja se izvedba zagovora v postopkih odpovedi pogodb o zaposlitvi iz krivdnih razlogov,
- v postopkih odpovedi iz razloga nesposobnosti in poslovnega razloga se opušča dosedanja zakonska obveznost delodajalca, da delavcu ponudi drugo ustrezno zaposlitev,
- poenostavlja se zakonska obveznost obrazložitve odpovedi pogodbe o zaposlitvi,
- spreminjajo se pravila vročanja odpovedi pogodbe o zaposlitvi,
- zadržanje učinkovanja odpovedi pogodbe o zaposlitvi na podlagi negativnega mnenja predstavnikov delavcev se omejuje le na te delavce,
- omogoča se vključevanje delavcev v ustrezne ukrepe na trgu dela že v času odpovednega roka,
- delodajalcu se omogoča, da že v času trajanja poskusnega dela (in ne le ob poteku) redno odpove pogodbo o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela.
4.
Glede predloga za vzpostavitev posebnega sklada za odpravnine je potrebno pojasniti, da je bila rešitev zagotavljanja vplačevanja rednih prispevkov za financiranje odpravnin sicer že večkrat predmet razprav s socialnimi partnerji, vendar pa do uskladitve predloga zaradi različnih pogledov socialnih partnerjev glede načina ureditve tkim odpravninskega sklada do sedaj še ni prišlo.
V zvezi s predlogom, ki se nanaša na okrepitev inšpekcijskega nadzora nad delom na črno, pa pojasnjujemo, da so že v pripravi spremembe Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (ZPDZC), katerih glavni namen je povečati število inšpektorjev na terenu in okrepiti nadzor. Z novelo ZPDZC se kot neposredni nadzorni organ na tem področju vključuje tudi Carinska uprava RS, ki razpolaga z mobilnimi enotami, ki so na terenu 24 ur/dan in pokrivajo območje
celotne Slovenije. S spremembami zakona bodo racionalizirani tudi nekateri dolgotrajni administrativni postopki v povezavi z izvajanjem nadzora, zvišale pa se bodo tudi globe za kršitve.
Ukinitev študentskih servisov
Pobuda
Predlagam:
1. Ukinitev študentskih servisov - danes je veliko govora o tem, da smo študentje leni in da študiramo do 28. leta, vpis na fakultete je gromozanski, s tem pa se izgubljajo ogromne količine javnega denarja za šolnine. Delodajalci izkoriščajo študente preko študentskih servisov do onemoglosti, ti pa morajo svoj status podaljševati v nedogled, ker jim delodajalci pač ne želijo plačevati prispevkov. To državo udari na večih mestih:
-manj je priliva v pokojninsko blagajno
-preveč je študiranega kadra, ker študirajo preprosto vsi
-izgublja se denar za šolnine, ki se v resnici plačujejo zgolj za omogočanje študentskega dela
-študentom postaja mučno, da ne dobijo služb
Ukinite študentsko delo kot ločeno obliko dela, študentje pa naj na trgu dela konkurirajo preostalim zaposlenim. Temu se oporeka z lažnim argumentom, da študentje ne morejo konkurirati na normalnem trgu dela, ker ne morejo delati 40ur na teden. Večina študentov že danes dela 40 ur na teden, tisti delodajalci, s katerimi se je pa dalo do danes dogovoriti o skrajšanem delovnem času, pa bi tudi naprej sprejemali take dogovore. Ravno tako se govori o tem, da se bo s tem konkurenčnost študentov zmanjšala, pravilni izraz pa bi bil, da se bo izenačila, danes namreč študentu kot ponudniku delovne sile ne more konkurirati nihče, nasrkajo pa popolnoma vse stranke, razen delodajalcev. Če naj imamo vsi enake možnosti za pridobitev službe, potem mora obstajati zgolj ena oblika zaposlitve, kjer prehajam na svoj drugi predlog:
2. Ukinite delo za določen čas. To je bil izvorni vladni predlog za prevetritev delovnopravne zakonodaje in je bil do danes tudi najboljši. To naj bo najvišji cilj - da obstaja samo ena oblika zaposlitev, dogovore pa nadaljujte od tukaj. Tako sindikati kot delodajalci bodo bržkone sprejeli nek uravnotežen predlog o takem zakonu.
3. Seveda je končni interes povečano zaposlovanje, ki pa mu trenutno stoji na poti predvsem to, da delodajalci zaradi nesigurnosti na trgu ne zaposlujejo, ker se v primeru slabega poslovanja delavca ne bodo mogli znebiti. Žalosti me, da je situacija takšna, vendar je lažje odpuščanje nujno, če hočemo povečati zaposlovanje. Na koncu koncev se bo delodajalec, ki se nekoga želi znebiti, tega tudi znebil, pa naj bo zakon še tako rigidno zastavljen. Lažje odpuščanje naj bo zastavljeno tako, da bo spodbujalo zaposlovanje, kjer pa se mi zdi pameten še četrti predlog in sicer:
4. Sklad za odpravnine. Odpravnine povzročajo velik odpor do zaposlovanja pri delodajalcih, zato predlagam, da se sprejme zakon, da naj vsi delodajalci vsak mesec poleg preostalih prispevkov v nek državno reguliran sklad prispevajo še v sklad za odpravnine, iz katerega potem delavci, ki ostanejo na cesti dobijo odpravnino. To je situacija, v kateri zmagajo vse stranke - delavci ne bodo ostali brez odpravnin, lažje se jih bo zaposlovalo, lažje bo za delodajalce, za državo, za delavce in za vse.
Poleg tega bi predlagal še povečanje inšpektoratov za delo na črno, ker že iz osebnega življenja poznam ogromno primerov obrtnikov, ki na trgu enostavno ne morejo konkurirati, ker jim posel jemljejo tisti, ki delajo na črno. Ravno tako se naj poveča inšpektorate za oddajo stanovanj na črno, ker v Ljubljani in drugje, roko na srce, ni niti pol toliko praznih stanovanj kot jih je prijavljenih, ker lastniki ne želijo plačevati davka. Inšpektorji naj bodo plačani po uspešnosti, njihova osnovna postavka pa naj bo nizka, da se spodbudi kar najboljše delo. Na ta način bi inšpektorati odkrili ogromno, inšpektorji bi še vedno imeli visoke plače, kar pa bi bilo hkrati tudi v interesu države.