Oddajte pobudo

Nezakonito prenehanje pogodbe o zaposlitvi

Področje: Pravosodje
Pristojni organi: MP
  • 06. 06. 2016Pobuda objavljena
  • 06. 06. 2016Pobuda posredovana v odziv
  • 18. 08. 2016Pobuda sprejeta

Pobuda

Pozdravljeni.

Realizacija pravnomočne sodbe, s katero je delovno sodišče delodajalcu naložilo ponovno zaposlitev delavca, ki se je po nezakonitemem prenehanju pogodbe o zaposlitvi prijavil na Zavod za zaposlovanje RS in prejemal nadomestilo za brezposelnost, gre za ponovno zaposlitev za obdobje od__ do__ , je povezana s predhodno pridobitvijo medseboj povezanih odločb ali sklepov nekaj javnih zavodov (ZPIZ, ZRSZ, ZZZS). Po dveh mesecih je delodajalec uspel pridobiti samo sklep ZPIZ, da "se postopek ugotavljanja lastnosti zavarovanca prekine do odločitve ZRSZ glede pravice delavca do nadomestila za brezposelnost". Ugotovitvi ZRSZ naj bi sledila odločba ZPIZ o ugotovitvi lastnosti zavarovanca, nato ... Prekompilcirano in predolgo. Iz sodbe bi moralo biti vsem jasno vse. Obresti pa tečejo.

Odgovor pristojnega organa

Odgovor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije:

Sodišče, ki ugotovi, da je delavcu nezakonito prenehala pogodba o zaposlitvi, praviloma v sodnem postopku ne ugotavlja, ali se je delavec po prenehanju delovnega razmerja ponovno zaposlil, samozaposlil ali je obvezno socialno zavarovan iz drugega naslova. Sodišče v tem primeru le naloži delodajalcu, da mora delavca pozvati nazaj na delo in ga vključiti v obvezna socialna zavarovanja od dne, ko mu je nezakonito prenehala pogodba o zaposlitvi. Pri realizaciji tovrstnih sodb v obveznemsocialnem zavarovanju so nastopile težave, če je bil delavec v spornem obdobju že vključen v pokojninsko in invalidsko zavarovanje iz drugega naslova, kot denimo iz naslova zaposlitve ali samozaposlitve ali denarnega nadomestila za primer brezposelnosti.
V ta namen je zakonodajalec v 83. členu Zakona o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (Uradni list RS, št. 111/13 in 97/14; v nadaljnjem besedilu ZMEPIZ-1) določil pravila priznavanja lastnosti zavarovanca iz naslova delovnega razmerja na podlagi sodbe sodišča, sodne poravnave ali postopkov mediacije. Delavec pridobi lastnost zavarovanca v pokojninskem in invalidskem zavarovanju iz naslova delovnega razmerja le za obdobja: ko ni bil vključen v pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ko je bil prostovoljno vključen v pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ter ko je prejemal nadomestilo zaradi začasne nezmožnosti za delo po prenehanju delovnega razmerja. Ostala evidentirana pokojninska in invalidska zavarovanja se štejejo kot prednostna zavarovanja. Izjema velja, če je bila oseba prejemnik denarnega nadomestila za primer brezposelnosti.

V tretjem in četrtem odstavku 65. člena Zakona o urejanju trg dela (Uradni list RS, št. 80/10, 40/12 - ZUJF, 21/13, 63/13, 100/13, 32/14 - ZPDZC-1 in 47/15 - ZZSDT; v nadaljnjem besedilu ZUTD) je določeno, v katerih primerih ZRSZ odpravi odločbo, s katero je bila priznana pravica do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti, če je bilo s sodbo, sodno poravnavo ali mediacijo ugotovljeno nezakonito prenehanje pogodbe o zaposlitvi. V primeru, da je odločba o denarnem nadomestilu odpravljena, posledično odpade pravna podlaga za zavarovanje iz tega naslova. Ko ZRSZ stornira zavarovanje, lahko ZPIZ na podlagi 83. člena ZMEPIZ-1 za to obdobje prizna lastnost zavarovanca iz naslova delovnega razmerja (»ko ni bil vključen v pokojninsko in invalidsko zavarovanje»). Odločba o priznanju lastnosti zavarovanca iz naslova delovnega razmerja, ki jo izda ZPIZ, je podlaga za ureditev zavarovanja, ki ga delodajalec uredi na prijavno odjavni siužbi ZZZS.
Postopek priznanja lastnosti zavarovanca po sodbi sodišča je urejen v ZMEPIZ-1 in ZUTD, izvajanje navedenih zakonov pa je v pristojnosti ZPIZ-a in ZRSZ-a.

Odgovor Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti:

V zvezi s posredovanim predlogom z vidika pokojninskega in invalidskega zavarovanja pojasnjujemo, da ugotavljanje lastnosti zavarovanca ureja Zakon o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (Uradni list RS, št. 111/13 in 97/14, v nadaljevanju ZMEPIZ-1), ki v 80. členu določa, da se obstoj zavarovalnega razmerja oziroma lastnosti zavarovanca med drugim ugotavlja tudi v primeru, da je s pravnomočno sodbo, sodno poravnavo ali v postopku mediacije ugotovljen obstoj delovnega razmerja. Postopek za ugotavljanje zavarovalnega razmerja se uvede na zahtevo posameznika, po uradni dolžnosti ali na zahtevo delodajalca, Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije pa o lastnosti zavarovanca odloči z odločbo. 83. člen ZMEPIZ-1 ureja ugotavljanje oziroma spremembo zavarovalne podlage na podlagi odločitve v delovnih sporih, pri čemer določa osnovno pravilo, da se v teh primerih pridobi lastnost zavarovanca zgolj za obdobja, v katerih zavarovanec ni bil vključen v obvezno zavarovanje. Ne glede na to osnovno pravilo pa se lastnost zavarovanca v primerih, če je bil s pravnomočno in glede plačila prispevkov izvršeno sodbo, sodno poravnavo ali v postopku mediacije ugotovljen obstoj delovnega razmerja, ugotovi tudi za obdobja v katerih je bil zavarovanec prostovoljno vključen v obvezno zavarovanje ali je bil obvezno zavarovan kot oseba upravičena do nadomestila zaradi začasne nezmožnosti za delo po prenehanju delovnega razmerja v skladu s predpisi, ki urejajo zdravstveno zavarovanje.

ZMEPIZ-1 torej ne omogoča ugotovitve lastnosti zavarovanca na podlagi sodbe odločbe, sodne poravnave ter mediacije za obdobja, v katerih je bila oseba vključena v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje kot brezposelna oseba, ki prejema nadomestili za brezposelnost. Odločitev o obdobju ugotovitve lastnosti zavarovanca je zato odvisna od predhodne odločitve pristojnega organa – Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje o odpravi odločbe o priznanju pravice do nadomestila za brezposelnost. Postopek za tako odpravo ter vračilo neupravičeno prejetih sredstev na tej podlagi določa Zakona o urejanju trga dela (Uradni list RS, št. 80/10, 40/12 – ZUJF, 21/13, 63/13, 100/13, 32/14 – ZPDZC-1 in 47/15 – ZZSDT, v nadaljevanju ZUTD) v 65. in 140. členu.

V skladu z veljavno zakonodajo je torej pogoj za pridobitev lastnosti zavarovanca na podlagi sodne odločbe za obdobje, ko je bil zavarovanec vključen v zavarovanje kot brezposelna oseba, ki je prejemala denarno nadomestilo, prenehanje oziroma odprava odločbe o upravičenosti do takega nadomestila. Ureditev temelji na predpostavki pravnomočnosti zavarovalnega razmerja, na podlagi katerega je bila oseba vključena v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, v katerega je mogoče zgolj omejeno posegati. Ureditev je tako v praksi povezana z uveljavitvijo različnih upravnih postopkov in zato izvedba sodbe potrebuje svoj čas. Na MDDSZ je bila v mesecu aprilu izdana Bela knjiga pokojninskega in invalidskega zavarovanja (v nadaljevanju Bela knjiga), ki vsebuje med drugim tudi nekatere poglede ter predloge v zvezi z zavarovalnimi podlagami, trenutno ureditev tega področja ter izzive s katerimi se pokojninsko in invalidsko zavarovanje in družba soočata, hkrati pa je delovna skupina predlagala tudi možne načine reševanje pokojninskega sistema.

V zvezi z izpostavljeno problematiko je tako delovna skupina za pripravo Bele knjige predlagala, da se opravi tudi razprava o možnosti poenotenja zavarovalnih podlag ter uvedbe enake obravnave dohodkov iz dela ne glede na pravno razmerje, ki je podlaga za prejete dohodke. S poenotenjem zavarovalnih podlag, bi bila odpravljena tudi problematika, ki jo izpostavlja predlagatelj.

Bela knjiga je strokovni dokument, ki je podlaga za nadaljnjo razpravo o možnih rešitvah pokojninskega in invalidskega zavarovanja in ne predstavlja pokojninske reforme. Možne prihodnje rešitve bodo morale biti oblikovane na način, ki bo sprejemljiv za vse generacije in o katerem bo potrebno medgeneracijsko soglasje. Pojasnjujemo vam, da so v Beli knjigi poleg predlogov navedeni oziroma pojasnjeni tudi razlogi ter učinki raznih predlogov sprememb. Bela knjiga je objavljena na spletni strani MDDSZ in si jo lahko prebere vsak. Hkrati pojasnjujemo, da so predlagane različne rešitve tudi v zvezi z zavarovalnimi podlagami. Glede na zapisano torej pojasnjujemo, da se razmišlja tudi o poenostavitvah sistema zavarovalnih podlag, s čimer bi bila poenostavljena tudi izpostavljena problematika, vendar pa se predvideva sprejetje zgolj tistih predlaganih sprememb, o katerih bo podano soglasje med socialnimi partnerji.