Oddajte pobudo

Področje zasebnega varovanja

Področje: Delovno pravno
Pristojni organi: MNZ
  • 29. 01. 2016Pobuda objavljena
  • 29. 01. 2016Pobuda posredovana v odziv
  • 15. 02. 2016Pobuda sprejeta in zaključena

Pobuda

Pozdravljeni.

Kot delodajalec smo zavezani za številne evidence in poročanja. Zakon za zasebno varovanje ZZasv-1 nam v 84. členu, 2. odstavek nalaga, da moramo upravljavcu evidenc (Inšpektorat RS za notranje zadeve) v osmih dneh sporočiti datum sklenitve oz. prekinitve delovnega razmerja varnostnega osebja. Če delodajalec to zamudi je kazen zagrožena od 2.000 EUR do 4.000 EUR - podjetje ter odgovorna oseba od 400 - 600 EUR. Pred kratkim smo s strani Inšpektorata dobili opozorilo, da smo kršili omenjeni člen Zakona, kljub temu, da so preverili, da je bil delavec pravilno prijavljen z obrazcem M-1 (obvezno socialno zavarovanje) mi pa smo jim pozabili v 8 dneh sporočiti, da smo osebo zaposlili.

Predlagamo, da se ta birokratska ovira odpravi.

Znano nam je, da ZZZS posebno za omenjeni Inšpektorat vodi evidenco varnostnega osebja - sklenitev in prekinitev delovnega razmerja.

Odgovor pristojnega organa

Odgovor Ministrstva za notranje zadeve:

Drugi odstavek 84. člena Zakona o zasebnem varovanju (Uradni list RS, št. 17/2011; v nadaljevanju: ZZasV-1) določa, da je imetnik licence ali izvajalec internega varovanja dolžan datum sklenitve in prenehanja delovnega razmerja varnostnega osebja pisno sporočiti upravljavcu evidence v osmih dneh od nastale spremembe.

Upravljavec evidence je Ministrstvo za notranje zadeve in ne Inšpektorat RS za notranje zadeve, kot navajate v pobudi. Ministrstvo za notranje zadeve vodi evidence imetnikov licenc, evidenco izvajalcev internega varovanja, evidenco imetnikov službenih izkaznic in evidenco organizatorjev strokovnega usposabljanja in izpopolnjevanja.

V zakonu je torej posebej je opredeljena dolžnost obveščanja v primeru sklenitve in prenehanja delovnega razmerja varnostnega osebja, ter dolžnost naznanitve Ministrstvu za notranje zadeve v primeru pogrešitve, izgube ali tatvine certifikata o licenci ali službene izkaznice. Predvsem obveznost poročanja o sklenitvi ali prekinitvi delovnega razmerja varnostnega osebja je namenjena zagotavljanju izpolnjevanja pogojev za opravljanje zasebnega varovanja, saj je delovno razmerje pri imetniku licence ali izvajalcu internega varovanja obvezen pogoj za opravljanje zasebnega varovanja.

Osnovno pravilo pri zasebnem varovanju je, da varnostno osebje ne more delati samostojno, ne da bi bilo v delovnem razmerju pri imetniku licence ali izvajalcu internega varovanja. Varnostno osebje, ki ni v delovnem razmerju pri imetniku licence ali pri izvajalcu internega varovanja (četrti odstavek 11. člena ZZasV-1) ne izpolnjuje pogojev za opravljanje zasebnega varovanja in mora v skladu s šestim odstavkom 11. člena ZZasV-1 takoj prenehati z opravljanjem zasebnega varovanja in v osmih dneh od prenehanja izpolnitve pogojev vrniti službeno izkaznico. Izjema od tega je določena v 35. členu ZZasV-1, ki ureja deponiranje službene izkaznice. Določena je obveza, da mora varnostno osebje, ki v 30 dneh od vročitve službene izkaznice ne sklene delovnega razmerja ali, ki prekine delovno razmerje z imetnikom licence ali izvajalcem internega varovanja za več kot 30 dni, v nadaljnjih osmih dneh vrniti službeno izkaznico Ministrstvu za notranje zadeve, ki jo deponira. Ministrstvo za notranje zadeve bo shranilo službeno izkaznico in jo bo stranki vrnilo, če se bo ta zaposlila pri imetniku licence ali izvajalcu internega varovanja. Na ta način je bistveno olajšan zakoniti prehod varnostnega osebja od dela pri enemu imetniku licenc k drugemu, kar imetnikom licenc olajša tudi pridobivanje novih poslov.

Obveščanje v skladu s 84. členom ZZasV-1 po našem mnenju nikakor ne predstavlja birokratske ovire, temveč nujno potrebno spoštovanje določb zakona, s čimer se poleg ažurnega vodenja evidence imetnikov službenih izkaznic preprečuje »črna ekonomija« oziroma delo na črno, tako na strani imetnikov licenc kot tudi na strani varnostnega osebja. Varuje se interes imetnikov licenc, saj ob vročitvi deponirane izkaznice (npr. ob novi zaposlitvi varnostnega osebja) Ministrstvo za notranje zadeve vedno preveri ali oseba izpolnjuje pogoje za opravljanje nalog zasebnega varovanja. V primeru, da oseba ne izpolnjuje predpisanih pogojev, Ministrstvo za notranje zadeve izvede ukrepe iz svoje pristojnosti. Prav tako pa se varuje tudi interese varnostnega osebja, saj Ministrstvo za notranje zadeve ob obvestilu imetnika licence o spremembi podatkov (npr. nova zaposlitev) v evidenci Zavoda za zdravstveno zavarovanje preveri ali je imetnik licence osebo tudi dejansko zaposlil in tako za osebo uredil tudi vse pravice, ki ji izhajajo iz obveznega socialnega zavarovanja. V primeru ugotovljenih nepravilnosti Ministrstvo za notranje zadeve izvede ukrepe iz svoje pristojnosti. Po našem mnenju so primerne tudi kazenske sankcije, katere med drugimi odvračajo prej navedene subjekte od t.i. črne ekonomije.

Obveščanje o spremembah kot to določa drugi odstavek 84. člena ZZasV-1 je po našem prepričanju nujno za zagotavljanje pravic posameznikov, pravnih osebi in varnostnega osebja, in nikakor ne predstavlja birokratske ovire, ki bi jo bilo treba odpraviti.