Odziv Ministrstva za okolje in prostor:
Predpisi s področja urejanja prostora (Zakon o prostorskem načrtovanju s podzakonskimi predpisi), definirajo komunalno opremljeno zemljišče in določajo merila za izgradnjo javne komunalne opreme. Tako so skladno z 72. členom ZPNačrt komunalno opremljena tista stavbna zemljišča, ki se nahajajo v enoti urejanja prostora, v kateri je zgrajena in predana v upravljanje ustrezna komunalna oprema oziroma je takšna komunalna oprema vključena v občinski načrt razvojnih programov za tekoče ali naslednje leto. Gradnjo komunalne opreme pa zagotavlja občina.
Glede na obstoječe stanje v prostoru in na podlagi predpisov, ki urejajo graditev objektov ni mogoče zagotavljati javne komunalne opreme do vsakega posameznega zemljišča na območjih, ki se urejajo z občinskim prostorskim načrtom, saj se potreba za posamezno vrsto komunalne opreme ugotavlja šele v okviru načrtovane investicije (glede na namembnost načrtovanega objekta se določa pogoje za priključitev objekta na posamezno komunalno opremo). Posledično so investitorji za priključitev objekta na komunalno opremo dolžni zagotoviti zasebne priključke, ki se jih načrtuje v sklopu projektne dokumentacije za načrtovani objekt. V tem delu so si investitorji dolžni zagotoviti tudi pravico gradnje (v kolikor gre za tuje zemljišče ustrezno služnost), saj bodo odgovorni za izgradnjo takšnega zasebnega priključka in kasnejše vzdrževanje.
Javna komunalna oprema se lahko zagotavlja na robu posameznih zasebnih zemljišč le na območjih, za katere je sprejet občinski podrobni prostorski načrt, ki natančno določa parcelno strukturo, razmejitev med javnim in zasebnim, vrste dopustnih gradenj in posledično temu tudi zagotavlja izgradnjo komunalne opreme.
Ministrstvo za okolje in prostor je pristopilo k spremembi zakonodaje, v kateri bo natančneje definirano komunalno opremljeno zemljišče, ravno tako pa se načrtujejo ukrepi, ki bodo potencialnim investitorjem podajali kvalitetnejše informacije o nezazidanih stavbnih zemljiščih in njihovi komunalni opremi ter bo tako zagotovljena večja pravna varnost in možnost natančnejše finančne ocene načrtovane investicije.
Pridobitev gradbenega dovoljenja in pridobitev služnosti
Pobuda
Za pridobitev gradbenega dovoljenja rabiš različne služnosti (za hojo, vožnjo z vsemi vozili, za elektriko, za vodovod...). V primeru, da so okrog tebe lastniške parcele in ne občinske, rabiš od soseda tudi služnostno pravico za elektriko in za izgradnjo iz vzdrževanje vododvoda. Če ti sosedje ne dajo pomeni, da gradbenega dovoljenja ne moreš dobiti. Kupil pa si zazidljivo parcelo in dobil lokacijsko informacijo, ki pravi, da je možno graditi... Za elektriko je to rešeno tako, da narediš betonski steber na parceli, Elektro pa ti napelje elektriko. Za vodovod pa rešitve ni. Veliko ljudi se boji vpisa v zemljiško knjigo in si to interpretirajo po svoje (po domače, na podlagi slabih izkušenj v preteklosti ipd.).
Mnenja sem, da bi morale imeti gradbene - zazidljive parcele urejeno tako, da ti distributer zagotovi priključek na parcelo, saj nenazadje plačamo komunalne prispevke, ki se so zelo visoki (odvisno od občine, velikosti hiše... v mojem primeru za enostanovanjsko hišo 150m2 nekje od 15 do 20 tisoč evrov!). Pa tudi tako, da imaš zagotovljen način priklopa na javne infrastrukture, ne pa da ti sosed onemogoči pridobitev gradbenega dovoljenja. Zakaj mora dati meni sosed služnost za izgradno in vzdrževanje vodovoda, ki se vpiše v ZK, saj je to predmet VO-KA in jaz s samo infrastrukturo nimam nič, plačevala pa bom stroške porabe vode. Saj nenazadnje vsi distrubuterji (voda, elektrika, kanalizacija, plin, telekomunikacije...) delujejo in "živijo" na račun nas odjemalcev - porabnikov.
Predlog: vsak distributer (ki ga investitor izbere, če ima možnost) poskrbi za priključek na parceli, investitor - porabnik pa potem plača prikluček (ki ga tudi sedaj) in mu seveda nato plačuje porabo.