Odziv Ministrstva za zdravje:
Za vašo pobudo se vam zahvaljujemo, obenem pa vam pojasnjujemo, da se tudi Ministrstvo za zdravje zaveda, da je potrebno omogočiti sistem, ki bo zdravnikom dopuščal več časa za paciente in manj časa za administrativne zadeve.
Na žalost predpisa, ki ga predlagate, ne moremo sprejeti, je pa Ministrstvo za zdravje z nekaterimi ukrepi že pristopilo k zmanjševanju administrativnih nalog, kot na primer e recept, e-napotnica, itd.. Z ukrepi bo Ministrstvo za zdravje še nadaljevalo v prihodnosti, in sicer bo Ministrstvo za zdravje vzpostavilo ustrezno informacijsko infrastrukturo in podporo, ki bo omogočila elektronske povezave med zdravstvenimi izvajalci ter izmenjavo zdravstvenih dokumentov, prav tako se pripravljajo kadrovski normativi in posodobitev zelene knjige ZZZS itd...
Zmanjšanje birokracije za večjo kvaliteto in učinkovitost v zdravstvu
Pobuda
Spoštovani.
Sem zdravnik specialist. V zadnjih letih opažam izrazit trend naraščanja administrativnih obveznosti, ki pa ne pripomorejo k večji kvaliteti storitev. Velika večina sodelavcev in tudi specialistov drugih strok ter ostalo medicinsko osebje čuti podobno. Administrativni ukrepi služijo zgolj iskanju odgovornih za morebitne napake, napak pa dejansko ne poskušajo preprečiti oziroma to opravljajo zgolj na papirju. Dosti je govora o kvaliteti, vendar gre v praksi zgolj za kvaliteto na papirju. V praksi so ti ukrepi, ki zdravnikom in drugemu medicinskemu osebju jemljejo vse več časa, kontraproduktivni.
Cilj je dvig kakovosti končnih storitev. Sedanji ukrepi k temu ne prispevajo, njihovo izvajanje pa jemlje dragocen čas in ima s tem celo nasproten učinek.
Razumem, da obstajajo pogoji, ki zaradi zakonodaje morajo biti izpolnjeni, tako je v vseh urejenih državah. Pri nas je pristop napačen, ker pravila sestavljajo skoraj izključno ljudje, ki ne poznajo naše dejavnosti v praksi in jih to niti ne zanima.
Predlog je, da se na nivoju države sprejme predpise, ki bodo urejali obseg administrativnega dela v bolnicah in se ob tem upošteva trenutno dejansko stanje v stroki (število zaposlenih na število obravnav, zahtevni pacienti – starajoča se populacija...) in čas, ki je potreben za izvajanje teh administrativnih del. Če se sprejmejo, morajo biti tudi realno izvedljivi.
Predlagam, da se sestavi delovna skupina sestavljena iz pravnikov, ki so strokovnjaki s pravno medicinskega področja in na tem področju tudi delajo v praksi ter zdravnikov, ki so še vedno polno zaposleni v javnem sektorju in tudi dejansko opravljajo svoje delo v polnem obsegu. Krovne strokovne organizacije nato predpise prilagodijo glede na specifične posebnosti posameznih specialnosti.
Izvajanju ukrepov se mora nameniti tudi ustrezen čas, ki mora biti upoštevan pri organizaciji dela. Natančno je treba določiti tudi realne delovne (in na podlagi tega tudi kadrovske) normative, ki zagotavljajo kakovostno delo.