Odziv Ministrstva za pravosodje in javno upravo, Direktorata za upravne
procese:
Normativne zahteve Zakona o splošnem upravnem postopku (prim. 129. člen) prepostavljajo, da organi vsebninsko obravnavajo zahtevke strank, ki so med drugim vloženi tudi pravočasno. To pomeni, da ne morejo izdati odločbe (niti ugodilne niti zavrnilne), če je bil zahtevek stranke za priznanje pravice ali pravne koristi vložen prepozno, kot tudi če je vložen prezgodaj, saj v obeh primerih niso izpolnjeni niti formalni razlogi za začetek postopka.
Rok za vložitev posameznih zahtevkov določi področni zakon, na podlagi katerega se priznava pravica ali pravna korist, ki jo stranka z zahtevkom uveljavlja. Običajno področni zakoni določijo rok, do katerega bi določena vloga morala biti vložena, redkeje se določi rok, od katerega dalje se zahtevki lahko vlagajo. Če rok ni spoštovan, organ zahtevek mora zavreči, vendar je pri rokih, od katerih se lahko vlagajo zahtevki, treba opozoriti na nekaj posebnosti. Zavrženje je zakonito le pod pogojem, da organ izda sklep o zavrženju do roka, ko bi bilo sicer dovoljeno vlagati zahtevke. Če je organ odlašal z zavrženjem do roka za vlaganje zahtevkov, zavrženje ni več zakonito, ne glede na to, da so bili zahtevki vloženi pred rokom. Pri tem je namreč odločilno, da mora organ pri presoji formalnih pogojev upoštevati pravno in dejansko stanje v času opravljene presoje. Kljub zakonski podlagi za zavrženje zahtevkov, ki so morebiti vloženi tik pred rokom, pa je pri večini organov uveljavljena praksa, da zahtevkov ne zavračajo, ampak počakajo na začetek roka, saj s tem olajšajo tako svoje postopanje kot tudi postopanje stranke, ki mora sicer ponovno vložiti istovrsten zahtevek. Morebitno zakonsko urejanje postopanja na drugačen način, kot je trenutno, po naši presoji ni potrebno, nasprotno, odprlo bi enake dileme, zakaj naj se zavržejo na primer vloge, ki so vložene le "nekaj dni" pred rokom, ki bi ga za zavrženje določil Zakon o splošnem upravnem postopku. Menimo, da je veljavna ureditev postopanja z zahtevki ustrezna, saj ob razumni presoji, ki jo zakon vedno in za vsak primer oziroma vsakega uradnika ne more predpisati, takšne situacije niso sporne. Seveda pa je treba dodati, da pa organ vendarle na takšen način ne more obravnavati vseh zahtevkov, ki so vloženi pred rokom, zahtevek, ki je na primer vložen več mesecev pred rokom, organ upravičeno zavrže, saj ne more kopičiti zahtevkov ne da bi jih obravnaval v zakonitem roku.
Izdaja odločbe s strani organov
Pobuda
V času krize podjetja v realnem sektorju pazijo na vsak evro, pa tudi v javnem bi se naj poskušalo nekaj privarčevati. Imam skromen, vendar konkreten predlog.
Pred nekaj dnevi smo v našem podjetju od Zavoda za zaposlovanje dobili zavrnjen zahtevek samo zaradi tega, ker je bil vložen nekaj dni prehitro. Enako se nam je že večkrat zgodilo na Zavodu za zdravstveno zavarovanje. Za ostale državne organe ne vem, vendar verjamem, da je to splošna praksa.
Zadeva zgleda malenkostna, vendar se nam je zgodila že večkrat in verjetno ne samo nam.
Predlog:
Če dobi državni uradnik v odločanje zadevo, o kateri lahko odloči šele čez nekaj dni, je naj ne zavrača z kupom dopisov, pač pa naj enostavno počakaj teh nekaj dni in nato odloči o njej.