ODZIV MINISTRSTVA ZA PRAVOSODJE: Zemljiškoknjižni postopek ureja veljavni Zakon o zemljiški knjigi, ki kot eno temeljnih načel zemljiškoknjižnega postopka v 121. členu določa načelo hitrosti. Hitrost vpisa v zemljiško knjigo je nujna zato, da zemljiškoknjižno stanje odrazi resnično stanje, kar zagotavlja pravno varnost. Le vpisani imetnik pravice lahko zemljiškoknjižno razpolaga z nepremičnino, ki se lahko praviloma dobi le od zemljiškoknjižnega prednika. S takimi rešitvami je ustvarjena tudi podlaga za to, da so dobroverne tretje osebe varovane v svojem zaupanju v zemljiškoknjižno stanje.
O vpisih v zemljiško knjigo odloča zemljiškoknjižno sodišče. Ministrstvo kot upravni organ, ki je del izvršilne veje oblasti in kot takšen ločen od sodne veje oblasti, ne sme posegati v sodne postopke in ocenjevati odločitve sodnikov, saj bi bilo vsako tako poseganje neustavno (prvi odstavek 23. člena, 125. člen ter drugi stavek drugega odstavka 3. člena Ustave Republike Slovenije) in nezakonito (zlasti 1., 2. in 3. člen veljavnega Zakona o sodiščih) ter tudi v neskladju z mednarodnimi večstranskimi pogodbami s področja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, npr. z neodvisnostjo sodišč po prvem odstavku 6. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah.
Glede navedb stranke o dolgotrajnem zemljiškoknjižnem postopku pojasnjujemo, da se je že s 1. 1. 2007 začel uporabljati posebni Zakon o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (ZVPSBNO), saj tako Ustava RS, kot Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic, določata pravico vsakogar, da se o njegovih pravicah in dolžnostih ter o obtožbah proti njemu odloča brez nepotrebnega odlašanja oz. v razumnem roku.
V zvezi s časovnim trajanjem sodnih postopkov imajo stranke postopka, v kolikor menijo, da sodišče nepotrebno odlaša z odločanjem, na podlagi omenjenega zakona možnost pospešitvenih pravnih sredstev (nadzorstvena pritožba, rokovni predlog). Iz Biltena sodne statistike za leto 2014 izhaja, da se zemljiškoknjižni zahtevki v povprečju rešujejo v 0,2 meseca (Tabela 468), zato stranki svetujemo, da omenjeno možnost pospešitvenega pravnega sredstva tudi uporabi.
Stranka to stori tako, da na naše ministrstvo ali neposredno na sodišče, ki obravnava zadevo, naslovi nadzorstveno pritožbo z vsemi obveznimi sestavinami:
- osebno ime oziroma firmo oziroma drug naziv stranke,
- naslov njenega stalnega ali začasnega prebivališča oziroma sedež,
- osebno ime oziroma firmo oziroma drug naziv zastopnika ali pooblaščenca,
- naslov pooblaščenčevega stalnega ali začasnega prebivališča oziroma sedež,
- navedbo sodišča, ki obravnava zadevo,
- opravilno številko zadeve ali datum vložitve zadeve na sodišče,
- navedbo okoliščin ali drugih podatkov v zvezi z zadevo, ki izkazujejo, da sodišče nepotrebno odlaša z odločanjem (okoliščine in podatki morajo biti konkretizirani, relevantni in obrazloženi ter vsaj na stopnji verjetnosti izkazovati, da sodišče res po nepotrebnem odlaša z odločanjem) ter
- lastnoročni podpis stranke, zastopnika ali pooblaščenca.
Nadzorstvene pritožbe ni potrebno vložiti po odvetniku.
O nadzorstveni pritožbi odloča predsednik sodišča. Predsednik sodišča lahko nadzorstveno pritožbo:
1. s sklepom zavrne, če:
· je očitno neutemeljena,
· če ugotovi, da sodišče ne odlaša z odločanjem.
2. oz. jo s sklepom zavrže, če:
· ne vsebuje vseh obveznih sestavin oz. potrebnih podatkov.
3. Če nadzorstvene pritožbe ne zavrne ali zavrže, lahko predsednik sodišča zahteva poročilo o razlogih za trajanje postopka in:
· stranko obvesti, da bodo v roku, ki ni daljši od štirih mesecev, opravljena ustrezna dejanja v postopku, oziroma bo v tem času izdana odločba,
· glede na stanje in naravo zadeve s sklepom odredi rok za izvedbo ustreznih dejanj v postopku,
· če je zadeva nujna ali tako zahtevajo okoliščine, odredi njeno prednostno reševanje,
· če je do nepotrebnega odlašanja prišlo zaradi preobremenjenosti ali daljše odsotnosti sodnika, zadevo preda drugemu sodniku, predlaga dodelitev dodatnega sodnika ali v skladu z zakonom odredi druge ukrepe za zmanjšanje zaostanka.
Če je nadzorstveni pritožbi ugodeno, lahko stranka pri Državnem pravobranilstvu zahteva pravično zadoščenje:
· z izplačilom denarne odškodnine za povzročeno škodo zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja,
· s pisno izjavo Državnega pravobranilstva, da vam je bila kršena pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja,
· z objavo sodbe, da vam je bila kršena pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.
Več o nadzorstveni pritožbi si lahko stranke preberejo na spletni strani ministrstva, kjer se nahaja tudi priporočen obrazec za vložitev nadzorstvene pritožbe, in sicer na spletnem naslovu http://www.mp.gov.si/si/delovna_podrocja/pravosodna_uprava/nadzorstvene_pritozbe/ oz. pod razdelkom "Delovna področja", "Pravosodna uprava", "Nadzorstvene pritožbe".
Razdružilne pogodbe - dolgotrajno čakanje na dodelitev e-vloge pristojnemu sodišču in reševanje zadev
Pobuda
V letu 2014 smo lastniki objekta na Celovški v Ljubljani soglasno uredili razdružilno pogodbo. Notarska pisarna je pod opravilno številko DN št. 171892/2014 v avgustu 2014 elektronsko vložila in trenutno še vedno čaka na dodelitev sodišču. Pred dnevi smo klicali naokoli in dobili odgovor na Okrajnem sodišču, da se trenutno sodiščem dodeljujejo primeri iz leta 2011, pred nami pa je še približno 50 primerov. V gospodarstvu je uspešnost poslov stvar odzivnosti, ki se šteje v dnevih, če ne celo urah in ne razumemo kako lahko ena takšna zadeva traja na dodelitev sodišču že skoraj eno leto in najverjetneje bo tako še 3 leta. V roku enega leta smo v objektu prodali en poslovni prostor, 1 lastnik je začel stečajni postopek, 1 lastnik je že bil v stečaju, zamenjali pa so se 3 najemniki. Zaradi nezaključenih zadev z lastništvom, kupnine ostajajo delno neizplačane, kajti vsa izplačila kupnin so vezana na ZK prenos lastništva, prav tako se komplicirajo zadeve pri stečajnih postopkih in najemnih pogodbah. Zakaj takšne zadeve, kjer so razdružilne pogodbe jasne in kjer so pridobljena vsa soglasja upnikov, čakajo tako dolgo na dodelitev in obravnavo na sodiščih? Gospodarstvo s tako organiziranimi sodišči ne more normalno funkcionirati, saj se zaradi nerazrešenih zadev potem verižno nabira vedno več nerazrešenih/nedokončanih poslov. Ne vemo kakšni so ostali primeri na čakanju, ampak predlagamo, da se pri takšnih zadevah dodeljujejo prioritete glede na nujnost primera. Takšni banalni primeri, kot je naš, kjer je potrebno le še \\\\\\\"udariti žig\\\\\\\", enostavno ne more čakati 4 leta na dodelitev sodišču. Če se nekaterim v družbi ne mudi, se gospodarstvu vedno mudi.