Pobuda za spremembo organizacije državne uprave in normativov, ki veljajo za pravne službe
Področje: Javna uprava
Pristojni organi: MNZ
12. 10. 2012Pobuda oddana
07. 11. 2012Pobuda objavljena
07. 11. 2012Pobuda posredovana v odziv
12. 12. 2012Pobuda sprejeta in zaključena
Pobuda
Uporabniki storitev državne uprave ugotavljamo, da se upravni postopki v nekaterih primerih nedopustno podaljšujejo tudi zaradi samovolje pravnih služb, ki so organizirane v posameznih organih. Sam lahko to dokažem s konkretnimi primeri v Agenciji RS za okolje(ARSO) in v prejšnjem ministrstvu za gospodarstvo, sedaj ministrstvo za infrastrukturo in prostor. V ARSO se na primer en postopek vleče že več kot štiri leta in pol samo zato, ker se pravna služba ARSO ne strinja z odločitvami pritožbenega organa. Tu je bilo še več takih primerov, kjer pa so stranke obupale in raje ubrale krajšo pot, preko zvez in poznanstev. Škoda je tu neizmerljiva. Podobno velja za pravno službo ministrstva za infrastrukturo in prostor, ki je bila prej v ministrstvu za gospodarstvo. Tudi tu so posamezne pravnice, ki se ne strinjajo z odločitvami Upravnega sodišča in zato postopki trajajo več let. Pri tem pa je pomembno to, da se pravne službe skrivajo za hrbti upravnih delavcev, kot mi posamezniki ali posameznice večkrat priznajo. Zato sem prepričan, da bi bil skrajni čas, da se v državni upravi temeljito prevetrijo normativi (17, 21. člen), ki so določeni po Uredbi o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mest in nazivih v organih javne uprave in pravosodnih organih (Ur.l. (Uradni list RS, št. 58/03, 81/03, 109/03, 43/04, 58/04 – popr., 138/04, 35/05, 60/05, 72/05, 112/05, 49/06, 140/06, 9/07, 33/08, 66/08, 88/08, 8/09, 63/09, 73/09, 11/10, 42/10, 82/10, 17/11, 14/12, 17/12 in 23/12), zlasti pa normativi, ki veljajo za pravne službe. Če je Vlada ali ministrstvo spremenilo normative v šolstvu, bi vsak državljan pričakoval, da se spremenijo tudi normativi v javni upravi, vendar ne le kozmetično temveč radikalno.
Poznam primer, ko je občina od Vladne službe za zakonodajo, zaradi samosvoje razlage enega upravnega delavca, zahtevala pojasnilo določb enega zakona, ta pa je to vlogo odstopila istemu delavcu in isti pravni službi. Tako je bil krog sklenjen, problem pa je ostal nerešen. Zato bi morali pravno službo organizirati enotno, na primer pod ministrstvom za pravosodje in javno upravo, ki je trenutno najbolj aktivno ministrstvo. S tem bi bila stališča do izvajanja posameznih določb predpisov nedvomno bolj enotna in neodvisna od uradniških stališč v posameznih ministrstvi ali v organih v sestavi. Seveda pa bi morala takšna služba svoja stališča dajati v pisni obliki, upravni delavci pa bi se lahko nanje sklicevali. Potem bi bili upravni delavci bolj samostojni, pri upravnih postopkih pa manj razlogov za zavlačevanje in potem bi se lahko hitro ugotovilo, kdo je odgovoren za zavlačevanje postopka, če in kadar je to prisotno. Trenutno pa se lahko oboji izgovarjajo en na drugega. To je gotovo dovolj velik argument, da se tu nekaj spremeni.
Za realizacijo navedenega pa bi bilo treba spremeniti tudi Uredbo o upravnem poslovanju (Uradni list RS, št. 20/05, 106/05, 30/06, 86/06, 32/07, 63/07, 115/07, 122/07 – popr., 31/08, 35/09, 58/10 in 101/10), s katero bi bil postopek med upravnim delavcem in pravno službo ustrezno opredeljen in vezan na določene posledice ali sankcije. Poleg prej navedenega pa ugotavljam še, da Uredba o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mest in nazivih v organih javne uprave in pravosodnih organih, še vedno ni usklajena z zakonom o inšpekcijskem nadzoru(Ur.l. RS št. 43/07- urad. preč. besedilo). Ta uredba v 25. členu še vedno vsebuje določbo, da naloge vodenja notranjih organizacijskih enot v inšpekciji opravlja direktor inšpekcije. Kje je tu glavni inšpektor, ki po 9. členu opravlja vodenje inšpektorata. Po 28. členu novele omenjenega zakona, pa bi morala Vlada prej citirano uredbo uskladiti v roku 4 mesecev po uveljavitvi ZIN, to je do 7.7.2007. To sicer ne bi bilo sporno, če bi bila organizacija urejena enotno za vse inšpektorate, vendar temu ni tako, kot lahko ugotovim po podatkih iz spletnih strani. Kot primer Inšpektorat RS za promet, energetiko in prostor ima glavno inšpektorico in direktorje inšpekcij, Tržni inšpektorat pa ima le glavno inšpektorico. Kdo je torej v slednjem organu odgovorna oseba po prej citirani uredbi? Tudi ta inšpektorat ima zelo široko področje nadzorstva, pa nima posebnih direktorjev. Enaka ugotovitev velja za Inšpektorat za kmetijstvo, gozdarstvo, hrano in okolje. Zato bi bil sedaj že čas, da se neskladje citirane uredbe odpravi. Na to sem opozoril pristojno ministrstvo, vendar se to do danes še ni spremenilo.
Pobuda za spremembo organizacije državne uprave in normativov, ki veljajo za pravne službe
Pobuda
Uporabniki storitev državne uprave ugotavljamo, da se upravni postopki v nekaterih primerih nedopustno podaljšujejo tudi zaradi samovolje pravnih služb, ki so organizirane v posameznih organih. Sam lahko to dokažem s konkretnimi primeri v Agenciji RS za okolje(ARSO) in v prejšnjem ministrstvu za gospodarstvo, sedaj ministrstvo za infrastrukturo in prostor. V ARSO se na primer en postopek vleče že več kot štiri leta in pol samo zato, ker se pravna služba ARSO ne strinja z odločitvami pritožbenega organa. Tu je bilo še več takih primerov, kjer pa so stranke obupale in raje ubrale krajšo pot, preko zvez in poznanstev. Škoda je tu neizmerljiva. Podobno velja za pravno službo ministrstva za infrastrukturo in prostor, ki je bila prej v ministrstvu za gospodarstvo. Tudi tu so posamezne pravnice, ki se ne strinjajo z odločitvami Upravnega sodišča in zato postopki trajajo več let. Pri tem pa je pomembno to, da se pravne službe skrivajo za hrbti upravnih delavcev, kot mi posamezniki ali posameznice večkrat priznajo. Zato sem prepričan, da bi bil skrajni čas, da se v državni upravi temeljito prevetrijo normativi (17, 21. člen), ki so določeni po Uredbi o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mest in nazivih v organih javne uprave in pravosodnih organih (Ur.l. (Uradni list RS, št. 58/03, 81/03, 109/03, 43/04, 58/04 – popr., 138/04, 35/05, 60/05, 72/05, 112/05, 49/06, 140/06, 9/07, 33/08, 66/08, 88/08, 8/09, 63/09, 73/09, 11/10, 42/10, 82/10, 17/11, 14/12, 17/12 in 23/12), zlasti pa normativi, ki veljajo za pravne službe. Če je Vlada ali ministrstvo spremenilo normative v šolstvu, bi vsak državljan pričakoval, da se spremenijo tudi normativi v javni upravi, vendar ne le kozmetično temveč radikalno.
Poznam primer, ko je občina od Vladne službe za zakonodajo, zaradi samosvoje razlage enega upravnega delavca, zahtevala pojasnilo določb enega zakona, ta pa je to vlogo odstopila istemu delavcu in isti pravni službi. Tako je bil krog sklenjen, problem pa je ostal nerešen. Zato bi morali pravno službo organizirati enotno, na primer pod ministrstvom za pravosodje in javno upravo, ki je trenutno najbolj aktivno ministrstvo. S tem bi bila stališča do izvajanja posameznih določb predpisov nedvomno bolj enotna in neodvisna od uradniških stališč v posameznih ministrstvi ali v organih v sestavi. Seveda pa bi morala takšna služba svoja stališča dajati v pisni obliki, upravni delavci pa bi se lahko nanje sklicevali. Potem bi bili upravni delavci bolj samostojni, pri upravnih postopkih pa manj razlogov za zavlačevanje in potem bi se lahko hitro ugotovilo, kdo je odgovoren za zavlačevanje postopka, če in kadar je to prisotno. Trenutno pa se lahko oboji izgovarjajo en na drugega. To je gotovo dovolj velik argument, da se tu nekaj spremeni.
Za realizacijo navedenega pa bi bilo treba spremeniti tudi Uredbo o upravnem poslovanju (Uradni list RS, št. 20/05, 106/05, 30/06, 86/06, 32/07, 63/07, 115/07, 122/07 – popr., 31/08, 35/09, 58/10 in 101/10), s katero bi bil postopek med upravnim delavcem in pravno službo ustrezno opredeljen in vezan na določene posledice ali sankcije.
Poleg prej navedenega pa ugotavljam še, da Uredba o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mest in nazivih v organih javne uprave in pravosodnih organih, še vedno ni usklajena z zakonom o inšpekcijskem nadzoru(Ur.l. RS št. 43/07- urad. preč. besedilo). Ta uredba v 25. členu še vedno vsebuje določbo, da naloge vodenja notranjih organizacijskih enot v inšpekciji opravlja direktor inšpekcije. Kje je tu glavni inšpektor, ki po 9. členu opravlja vodenje inšpektorata. Po 28. členu novele omenjenega zakona, pa bi morala Vlada prej citirano uredbo uskladiti v roku 4 mesecev po uveljavitvi ZIN, to je do 7.7.2007. To sicer ne bi bilo sporno, če bi bila organizacija urejena enotno za vse inšpektorate, vendar temu ni tako, kot lahko ugotovim po podatkih iz spletnih strani. Kot primer Inšpektorat RS za promet, energetiko in prostor ima glavno inšpektorico in direktorje inšpekcij, Tržni inšpektorat pa ima le glavno inšpektorico. Kdo je torej v slednjem organu odgovorna oseba po prej citirani uredbi? Tudi ta inšpektorat ima zelo široko področje nadzorstva, pa nima posebnih direktorjev. Enaka ugotovitev velja za Inšpektorat za kmetijstvo, gozdarstvo, hrano in okolje. Zato bi bil sedaj že čas, da se neskladje citirane uredbe odpravi. Na to sem opozoril pristojno ministrstvo, vendar se to do danes še ni spremenilo.