Odziv Ministrstva za okolje in prostor:
Odgovor na prvi del vprašanja:
Po prej veljavnem Zakonu o vodah (Uradni list SRS, št. 38/81) je bila pristojnost določevanja varstvenih pasov in ukrepov zavarovanja zalog vode na območju, na katerem se zajema pitna voda, na občinah. Občinske skupščine so tako z odlokom določale varstvene pasove in ukrepe. Z zakonom o vodah v letu 2002 je pristojnost določanja vodovarstvenega režima prešla na državni nivo. Vendar pa je v 216. členu citiranega zakona navedeno, da z dnem uveljavitve zakona o vodah sicer prenehajo veljati predpisi lokalnih skupnosti, ki so bili sprejeti na podlagi 57., 58., 60. in 66. člena starega zakona o vodah (Uradni list SRS, št. 38/81, 29/86 in Uradni list RS, št. 15/91 ter 52/2000), se pa uporabljajo do sprejetja predpisov iz 209. in 210. člena zakona o vodah. To pomeni, da se določbe občinskih odlokov uporabljajo vse dotlej, dokler ne bo njihova uporaba prenehala z novim aktom vlade o zavarovanju in jih ni mogoče spreminjati ali popravljati. Prav tako Ministrstvo za okolje in prostor ni pristojno za tolmačenje določb občinskih odlokov.
Na Ministrstvu za okolje in prostor pripravljamo tudi Pravilnik o spremembah Pravilnika o kriterijih za določitev vodovarstvenega območja, in sicer bo obstoječa Priloga 1: Prepovedi, omejitve in zaščitni ukrepi za posege v okolje glede na stopnjo varovanja na notranjih območjih, nadomeščena z novo Prilogo 1. Sprememba pravilnika je posledica sprejetja Uredbe o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje (Uradni list RS, št. 18/13, 24/13 in 26/13) v kateri so se dodali in izločili določeni objekti in procesi. Hkrati bodo s spremembo odpravljene tudi nejasnosti, ki izhajajo iz uporabe veljavnega pravilnika.
Na Miinistrstvu za okolje in prostor pospešeno pripravljamo tudi nove uredbe o vodovarstvenih območjih.
Odgovor na drugi del vprašanja:
Ministrstvo za okolje in prostor v letošnjem letu načrtuje novelacijo predpisov, ki se nanašajo na odvajanje koumnalne odpadne vode (tj. predpisov, ki se nanašajo na emisije snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih in malih komunalnih čistilnih naprav, ter predpisa o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode) ter na podlagi teh predpisov tudi novelacija Operativnega programa odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode.
Odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda
Pobuda
Pozdravljeni!
Z zapisom bi želeli opozoriti na težave pri urejanju ustreznega odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda na območjih, kjer ni predvidena opremljenost z javno kanalizacijo, torej za individualna gospodinjstva. Na področju ravnanja z odpadnimi vodami sta v Uredbi o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 98/07 in 30/10) predpisana dva roka do katerih morajo lastniki stanovanjskih objektov na območjih, kjer ni predvidena izgradnja javne kanalizacije zagotoviti odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode v nepretočno greznico oziroma malo komunalno čistilno napravo, in sicer:
- 31. decembra 2015 za območje poselitve na prispevnem območju občutljivega območja ali na vplivnem območju kopalnih voda ali na vodovarstvenem območju, če je gostota obremenjenosti na tem območju poselitve zaradi nastajanja komunalne odpadne vode večja od 10 PE/ha in območje poselitve, ki ni na prej navedenih območjih, če je gostota obremenjenosti na tem območju poselitve zaradi nastajanja komunalne odpadne vode večja od 20 PE/ha in
- 31. decembra 2017 za območje poselitve, ki ni na območjih iz prve in druge alinee, če je gostota obremenjenosti na tem območju poselitve zaradi nastajanja komunalne odpadne vode manjša od 20 PE/ha, območje pa je vključeno v operativni program odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode.
V Uredbi o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje (Ur. l. RS, št. 18/13 in spremembe) je mala komunalna čistilna naprava – MKČN razvrščena kot nezahteven objekt (zmogljivost MKČN od 50 PE do vključno 200 PE) in enostaven objekt (zmogljivost MKČN do vključno 50 PE). V Pravilniku o kriterijih za določitev vodovarstvenega območja (Ur. l. RS, št. 64/04 in spremembe), pa kot enostavni objekt za katerega vgradnja na VVO ni dovoljena. Ker za zaščito vodnih virov še vedno veljajo stari (1985, 2002) občinski odloki, gradnja MKČN na VVO ni dovoljena. Opozorili bi, da vodovarstvena območja zavzemajo velik del površine občin Krško in Kostanjevica na Krki. Kot nam je znano, je v večini slovenskih občin stanje podobno. Po dostopnih podatkih, je država sprejela 10 uredb o zaščiti vodnih virov, v postopku priprave in sprejema pa so štiri. V državnih uredbah je vgradnja male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo od 50 do vključno 200 populacijskih enot in male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo do 50 populacijskih enot na VVO II in VVO III pogojno dovoljena, na podlagi izdaje vodnega soglasja. Ker je država skladno z določili 74. člena Zakona o vodah pristojna za pripravo in izdajo Uredb o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika/ov, je nujno potrebno sprejeti uredbe za zaščito vodnih virov in detajlneje opredeliti na katerih območjih in pod kakšnimi pogoji je vgradnja MKČN dopustna. Glede na trenutno stanje pa izvedba do predvidenega datuma ni možna. Zaradi nepravočasno sprejetih uredb imajo občani različnih občin v Sloveniji različne/ne poenotene zahteve glede načina reševanja problematike odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih vod, kar ni sprejemljivo. Predpisani skrajni rok opremljenosti na vodovarstvenih območjih je 31. 12. 2015!? Iz navedenega sledi, da kljub interesom o vgradnji MKČN na VVO, te zaradi birokratskih zapletov do določenega roka (31. 12. 2015) ne bo dovoljeno izvest. Poleg zapisanega, pa občine niso oz. ne morejo zagotoviti opremljenosti vseh aglomeracij z javno kanalizacijo, kjer je to predpisano v Operativnem programu odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih vod, zato se tu pojavlja vprašanje: kaj v teh primerih?