Predlogi za dopolnitev in spremembo Zakona o rudarstvu

Predlogi za dopolnitev in spremembo Zakona o rudarstvu (Ur.l. RS št. 61/10, 62/10-popravek, 76/10 in 57/12) – dalje (ZRud-1), ki urejajo sanacije nelegalnih kopov.

Poznano nam je, da pred vrati državnih birokratov že več kot eno leto in pol čaka kar nekaj investitorjev, ki bi si želeli pridobiti koncesijo za izkoriščanje pri sanaciji nelegalnih kopov - kamnolomov(5.točka 2. odstavka 34.člena ZRud-1). Pri tem je pomembno, da ti investitorji niso povzročitelji nelegalnih kopov, da si ti želijo pridobiti koncesijo za rabo v Slovenijo najbolj razširjene mineralne surovine, to je kamen, birokrati pa ravnajo tako, kot bi šlo za podeljevanje koncesije za drago kamenje. Kljub temu čakajoči do sedaj, niso prejeli nobenega odgovora ali sporočila od pristojnega birokrata, kaj bo z njihovimi vlogami, čeprav jim tak odgovor pripada po zakonu(6. odstavek 40.člena). Če bi investitorji v zakonskem roku prejeli zavrnilne odločbe, bi bilo danes že jasno, ali je obstoječi zakon ustrezna podlaga za podelitev koncesije.

Zaradi previsokih ovir pri omenjenih birokratih, si investitorji koncesije brez nove spremembe zakona očitno ne bodo mogli pridobiti. V omenjenih postopkih se namreč od  njih zahteva, da vlogi za koncesijo priložijo enako potrdilo lokalne skupnosti(občine), kot je predpisano za podelitev koncesije za gospodarsko izkoriščanje, to je kot v vseh ostalih primerih iz 2. odstavka 34. člena ZRud-1. Takšnega potrdila pa si v primerih tovrstnih sanacij ni mogoče pridobiti, saj gre v teh primerih za obratni postopek oz. za postopek, s katerim se mora ponovno zagotoviti namenska raba zemljišč, ki je bila na lokaciji takšnega kopa pred ali v času nastanka. V teh primerih bi bilo zato treba s potrdilom potrjevati stanje, ki je bilo v prostorskih dokumentih zapisano v času nastanka nelegalnega kopa, ki pa ni nujno enako današnjemu.

Menimo, da pojem sanacije nelegalnih kopov tu ni mogoče enačiti s sanacijo, ki je sestavni del izkoriščanja. Omenjena pojma je mogoče enačiti le vsebinsko, z upoštevanjem načela zakonitosti pa tega ni mogoče, sicer bi to storil že zakonodajalec. S tem, ko se zahteva prej omenjeno potrdilo, se namreč istočasno postavlja tudi zahteva, da je v prostorskem aktu za sanacijo nelegalnega kopa opredeljena enaka namenska raba, kot je predvidena za gospodarsko izkoriščanje. To pa pomeni, da z upoštevanjem pojma sanacije nelegalnega kopa( točka 4.7. drugega člena ZRud-1), s takšno sanacijo ni mogoče zagotoviti, da degradirano območje  znova dobi s prostorskim aktom zahtevane oziroma zaželene lastnosti (namensko rabo), če je ta predvidena za izkoriščanje. S sanacijo je mogoče zemljišče usposobiti na primer za gozdna ali kmetijska zemljišča.

Enako obravnavanje sanacije nelegalnih kopov s sanacijami, ki so sestavni del izkoriščanja, gotovo ni bil namen zakonodajalca. Če bi zakonodajalec želel enačiti sanacije nelegalnih kopov in posege za gospodarsko izkoriščanje, potem ne bi pojem sanacije nelegalnega kopa in koncesijo pri takšni sanaciji posebej opredelil v zakonu. Nedvomno je ta želel z novim ZRud-1 le poenostaviti tovrstne postopke, od načrtovanja do izvedbe. Pri tem je moral imeti v mislih tudi, da gre za mineralno surovino, ki je v Sloveniji najbolj razširjena in da je v Sloveniji zelo veliko število nelegalnih kopov, ki jih je treba na ustrezen način sanirati. Seveda pa tu ni dopustno enačiti nelegalnih kopov, kjer je storilec znan in mu je z inšpekcijsko odločbo naložena sanacija na njegove stroške od preostalih, kjer naj bi se sanacija plačala iz izkopane surovine.

Za izhod iz nastale situacije predlagamo, da se po 35. členu ZRud-1, namesto potrdila zahteva mnenje lokalne skupnosti, kot je bil to slučaj v prej veljavnem zakonu(glej 3. in 4. odstavek 15.člena ZRud). Obstoječe potrdilo pa naj velja le za primere gospodarskega izkoriščanja. Taka zahteva naj se opredli v novem 6. odstavku 35. člena, ki naj se glasi:
"Ne glede na določbe prejšnjega odstavka, se šteje, da je zemljišče pridobivalnega prostora v skladu z dokumenti urejanja prostora, če pristojni organ samoupravne lokalne skupnosti, na katere območju je takšen prostor, izda mnenje, da je načrtovana sanacija nelegalnega kopa v skladu s prvotno namensko rabo zemljišča, ki je bila v njenih prostorskih aktih pred ali v času nastanka nelegalnega kopa".

Z upoštevanjem predlagane dopolnitve, je treba spremeniti tudi določbo 40. člena ZRud-1 v delu, ki določa vsebino vlog za pridobitev rudarske pravice. V prvem odstavku je pod točko 2, za besedami "z njenimi prostorskimi akti" dodati "z mnenjem lokalne skupnosti, na katere območju leži predlagani pridobivalni prostor območja sanacije nelegalnega kopa" in seveda pa bi bilo treba spremeniti še marsikatero določbo zakona, da bi se postopek za tovrstne posege še poenostavil, kot so ti urejeni v državah zahodne Evrope, saj je nesprejemljivo, da se le ti obravnavajo enako kot postopki za najbolj vredne mineralne surovine. Za navedeno pa bi konkretne predloge lahko podali, v kolikor bo sprejemljiv prej navedeni predlog. Neodvisno od tega, pa bi bilo treba samo zaradi jasnosti dopolniti ali spremeniti tudi nekatere določbe sedanjega zakona, (napr. definicijo sanacije nelegalnega kopa iz točke 4.7. drugega člena), da bi bilo bolj jasno, katere sanacije so dopustne (če vložnik ni povzročitelj nelegalnega kopa) in v kakšnem obsegu (napr. v obsegu, pri katerem se z vrednostjo min.surovine pokrijejo stroški sanacije). Enak rezultat bi bilo mogoče doseči tudi s spremembo podzakonskega predpisa, ki ureja klasifikacijo in kategorizacijo zalog. Prav tako pa bi bila zaradi jasnosti potrebna dopolnitev določbe 5. odstavka 35. člena, da bi bila bolje dorečena vsebina potrdila, ki naj se izdaja v primerih, ko gre za gospodarsko izkoriščanje iz 2. odstavka 34. člena ZRud-1, sicer si bo ministrstvo še naprej lastilo pristojnost, da s svojimi dopisi predpisuje njegovo vsebino.

Predlagane spremembe in dopolnitve ZRud-1 za nelegalne kope, je treba obravnavati kot predlog za zmanjšanje in odpravo birokratskih ovir ter kot predlog za zelena delovna mesta, saj kamen ne prenaša prevoza na daljše razdalje(več kot 20km).