Potni stroški zunanjega sodelavca

Odziv Ministrstva za finance:

Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13 in 78/13; v nadaljevanju: ZDR-1), ureja delovna razmerja, ki se sklepajo s pogodbo o zaposlitvi med delavcem in delodajalcem. ZDR-1 ureja delovna razmerja, pravice in obveznosti iz tega razmerja. ZDR-1 določa plačilo za delo, v tem okviru pa v prvem odstavku 130. člena, da mora delodajalec delavcu zagotoviti povračilo stroškov za prevoz na delo. Pri delovnih razmerjih gre torej za posebno ureditev, določeno v ZDR-1 kot sistemskemu predpisu, ki ureja delovna razmerja.

Podjemna pogodba pa je pogodba civilnega prava, določena v Obligacijskem zakoniku (Uradni list RS, št. 97/07 - uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju: OZ). V 619. členu OZ je določeno, da se s podjemno pogodbo podjemnik zavezuje opraviti določen posel, naročnik pa se zavezuje, da mu bo za to plačal. Povračila stroškov v tovrstnih razmerjih zakonsko niso določena.

Zakon o dohodnini (Uradni list RS, št. 13/11 - uradno prečiščeno besedilo, 24/12, 30/12, 40/12 - ZUJF, 75/12, 94/12, 96/13, 50/14 in 23/15; v nadaljevanju: ZDoh-2), ki ureja obdavčitev dohodkov fizičnih oseb, ureja tudi obdavčitev dohodkov iz zaposlitve. Za zaposlitev se šteje vsako odvisno pogodbeno razmerje, v katerega vstopa fizična oseba pri opravljanju fizičnega in intelektualnega dela, vključno z opravljanjem storitev in ustvarjanjem ali izvedbo avtorskega dela, ne glede na čas trajanja (drugi odstavek 35. člena ZDoh-2). Po drugem odstavku 36. člena ZDoh-2 se za dohodek iz zaposlitve šteje 1) dohodek iz delovnega razmerja in 2) dohodek iz drugega pogodbenega razmerja ali razmerja na drugi podlagi.

Davčna zakonodaja pri opredelitvi dohodkov iz delovnega razmerja sledi zakonu, ki ureja delovna razmerja ter določa davčno obravnavo navedenih dohodkov. Med dohodke iz delovnega razmerja se vštevajo tudi povračila stroškov v zvezi z delom (3. točka prvega odstavka 37. člena ZDoh-2). V tretji točki prvega odstavka 44. člena ZDoh-2 je določeno, da se povračila stroškov v zvezi z delom, med katere spadajo tudi stroški prevoza na delo in iz dela, ne vštevajo v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja, do določene višine. Osnova za dohodnino od dohodka iz delovnega razmerja je dohodek iz delovnega razmerja, zmanjšan za obvezne prispevke za socialno varnost, ki jih je na podlagi posebnih predpisov dolžan plačati delojemalec (prvi odstavek 41. člena ZDoh-2).

Po ZDoh-2 se dohodki prejeti na podlagi podjemne pogodbe štejejo za dohodke iz drugega pogodbenega razmerja. Dohodek iz drugega pogodbenega razmerja vključuje vsak posamezni dohodek za opravljeno delo ali storitev (prvi odstavek 38. člena ZDoh- 2). Davčna osnova za te dohodke pa je vsak posamezni dohodek, zmanjšan za obvezne prispevke za socialno varnost, ki jih je na podlagi posebnih predpisov dolžan plačati delojemalec in za normirane stroške v višini 10% dohodka. Poleg normiranih stroškov pa je možno uveljavljati tudi dejanske stroške prevoza in nočitve v zvezi z opravljanjem dela ali storitev, in sicer na podlagi dokazil in do določene višine (četrti odstavek 41. člena ZDoh-2). Zavezanec rezident lahko uveljavlja dejanske stroške v ugovoru zoper informativni izračun dohodnine, nerezident pa v sedmih dneh od izplačila dohodka (289. člen Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 13/11 - uradno prečiščeno besedilo, 32/12, 94/12, 101/13 - ZDavNepr, 111/13, 25/14 - ZFU, 40/14 -ZIN-B in 90/14); v nadaljevanju: ZDavP-2).

Izhajajoč iz navedenega se pri dohodkih iz drugega pogodbenega razmerja v obdavčitev všteva vsak dohodek prejet na podlagi podjemne pogodbe, torej tudi tisti del dohodka, ki se morebiti nanaša na povračilo stroškov v zvezi z delom. Kategorija povračii stroškov v zvezi z delom v tovrstnih razmerjih ni zakonsko določena (kot to velja za delovna razmerja), zato je lahko le predmet pogodbenega dogovora med udeleženci, ki med seboj sklepajo obligacijska razmerja, po določilih OZ, ne pa posebne zakonske obravnave v davčni zakonodaji. Da pa se sledi načelu približno enake davčne obravnave zavezancev v približno enakih ekonomskih razmerah pa je v davčni zakonodaji uveljavljena rešitev, da se zavezancem, ki dosegajo dohode iz drugega pogodbenega razmerja (in imajo z doseganjem teh dohodkov tudi določene stroške), pri ugotavljanju davčne obveznosti že na medletni ravni prizna znižanje davčne osnove za 10% (normirani stroški) ter dopusti možnost uveljavljanja tudi dejanskih stroškov (v ugovoru zoper informativni izračun dohodnine), v kolikor le ti presegajo višino normiranih stroškov.

Na podlagi navedenega pojasnjujemo, da ZDoh-2 in ZDavP-2 ne določata pravice do pokrivanja stroškov v primeru podjemne pogodbe zato bi bilo pokrivanje stroškov na predlagan način v nasprotju z določili ZDoh-2 in ZDavP-2. Ob tem pa pripominjamo, da se preveri ali je glede na ekonomsko in pravno vsebino razmerja podjemna pogodba ustrezna pravna podlaga, ali morebiti po vsebini ne gre za delovno razmerje po ZDR-1 in bi morala biti v skladu z ZDR-1 sklenjena pogodba o zaposlitvi.