Odziv Statističnega urada RS:
SURS na leto izvede čez 300 statističnih raziskovanj ter vrsto drugih rednih in razvojnih nalog. Letni program statističnih raziskovanj (LPSR) je javno objavljen, in sicer v Uradnem listu (za leto 2015: Uradni list RS, št. 83/14) in na naši spletni strani http://www.stat.si/StatWeb/glavnanavigacija/o-nas/zakonodaja-in-dokumenti/program-statisticnih-raziskovanj. Večino statističnih raziskovanj izvajamo na osnovievropskih pravnih predpisov, kar velja tudi za statistična raziskovanja, v katera je vključeno podjetje, ki je podalo pobudo. Informacija o tem, ali se posamezno raziskovanje izvaja na osnovi evropskih pravnih predpisov, je na voljo v LPSR. Enaka statistična raziskovanja izvajajo tudi v drugih državah članicah Evropske unije; to pomeni, da so sorodna podjetja v drugih državah prav tako vključena v opazovanje in zavezana sporočati podatke nacionalnim statističnim uradom ali njihovim pooblaščenim institucijam.
SURS podatke za uresničevanje svojih nalog pridobiva neposredno od poročevalskih enot ali pa jih črpa iz virov, ki so že na voljo. Kljub dejstvu, ki so ga pokazale opravljene meritve, da za podjetja pomeni poročanje statističnim uradom manj kot 1 % skupne administrativne obremenitve, si urad že vrsto let z različnimi ukrepi prizadeva, da bi bila obremenitev podjetij s statističnim poročanjem razumna in čim manjša. Neposredno, z vprašalniki, zberemo od podjetij le tiste podatke, ki jih v administrativnih virih ni ali pa ne dosegajo zahtevane kakovosti. Uporaba administrativnih virov za statistični namen je v Sloveniji dobro vzpostavljena; na tak način, z uporabo virov, ki so že na voljo, zberemo podatke za dobro polovico statističnih raziskovanj, pri preostalih pa jih je treba zbrati neposredno pri podjetjih. Podatkov za raziskovanja, v katera je vključeno podjetje, ki je podalo pobudo za administrativno razbremenitev oziroma poenostavitev postopkov, ni mogoče pridobiti iz drugih oz. administrativnih virov, zato jih zbiramo neposredno pri podjetjih.
Le pri redkih statističnih raziskovanjih (tam, kjer je to nujno potrebno) vključimo v opazovanje vsa podjetja, ki so predmet opazovanja. V večini primerov pa vključimo v opazovanje le del podjetij; te izberemo na podlagi statističnih metod (verjetnostni ali neverjetnostni vzorec). Raziskovanja, ki temeljijo na verjetnostnem vzorcu, izvajamo z metodo usmerjenega (koordiniranega) vzorčenja; to pomeni, dapodjetja, predvsem manjša (z manj kot 10 zaposlenimi), vključujemopo načelu bolj sorazmerne porazdelitve obremenitve. V primerih, ko raziskovanja temeljijo na neverjetnostnem vzorcu, jih vključujemo »s pragom«; to pomeni, da vključimo vsa podjetja, ki izpolnjujejo določene pogoje (npr. število zaposlenih, prihodek, količina odloženih odpadkov, delež vloženih sredstev v investicije ali v razvoj ipd.). To pomeni, da so velika in srednje velikapodjetja zaradi svoje pomembnosti praviloma vključena v večje število raziskovanj kot majhna.
V Sloveniji večino podjetij (96 %) uvrščamo v kategorijo »mikro« podjetij (imajo manj kot 10 zaposlenih). Majhnih podjetij (med 10 in 49 zaposlenih) je 3 %, srednjih in velikih (nad 50 zaposlenih) le 1 %. Podjetij, ki imajo 28 zaposlenih ali več, je približno 2%. To pomeni, da so vsa ta podjetja zelo pomembna za slovensko gospodarstvo in posledično enako pomembna za statistično spremljanje. Popolna ukinitev statističnega poročanja ni mogoča, ker bi to posledično pomenilo ukinitev dejavnosti državne statistike in nezmožnost izpolnjevanja določil zakonodaje EU.
Zavedamo se, da je sporočanje podatkov za podjetja obremenitev, vendar iz zgoraj zapisanega lahko povzamemo, da na uradu zbiramo podatke neposredno pri poročevalskih enotah le takrat, kadar ni druge možnosti. Ob tej priložnosti se jim za dosedanje izpolnjevanje vprašalnikov tudi zahvaljujemo, saj s sporočanjem podatkov prispevajo h kakovostnejšim statističnim rezultatom. Ti so namenjeni številnim uporabnikom statističnih podatkov, tj. gospodarstvu, medijem, raziskovalcem, javni upravi, EU inštitucijam in širši javnosti. Vsi statistični podatki, ki jih pripravlja SURS na podlagi odgovorov, pridobljenih neposredno pri podjetjih, ter podatkov iz drugih in administrativnih virov, so na voljo brezplačno na naši spletni strani www.stat.si.
Statistični vprašalniki SURS
Pobuda
Spoštovani.
Smo malo podjetje, vseh skupaj nas je zaposlenih 28. Naša dejavnost zajema okoljski management in tribotehnologijo. Naši kupci oziroma poslovni partnerji prihajajo tako iz Slovenije kot iz tujine. Absurdno se nam zdi, da moramo za SURS izpolnjevati (sedaj že) 9(!) statističnih vprašalnikov, od tega je vsaj eden takšen, ki od nas zahteva mesečno poročanje – o prihodku od prodaje in vrednostih zalog v industriji. Tudi ostali niso zanemarljivi; za primer vam povem, da je naša zaposlena za izpolnjevanje enega izmed vprašalnikov potrebovala dobra dva dneva! To je ogromno časa za statistični vprašalnik, od katerega mi kot podjetje nekih dejanskih koristi (kljub prepričevanju SURS-a o nasprotnem) nimamo. Ko smo od njih zahtevali podatke o tem, koliko je malih podjetij kot naše, ki so vključeni v toliko raziskav kot mi, smo dobili odgovor, ki potrjuje, da nas SURS resnično po nepotrebnem obremenjuje: takšnih poslovnih subjektov (v bistvu poslovnih subjektov z do 50 zaposlenimi) je le 3%. Pomeni, da 97% subjektov ni tako obremenjenih kot je naše podjetje. Ne le to, samo 0,1% poslovnih subjektov je poročalo za ista raziskovanja kot mi; v letu 2014 pa je vsaj en vprašalnik izpolnilo le 20,2% poslovnih subjektov – torej le vsak 5. poslovni subjekt. To so številke, ki po našem mnenju opravičujejo zgroženost nad količino vprašalnikov/raziskav/anket, ki jih dobivamo od SURS-a in nad našim prepričanjem, da bi se v smeri manjšega obremenjevanja podjetij, kot je naše, dalo kaj storiti. Morda zakonsko določiti vsaj maksimalno število teh raziskovanj, ki nam jih lahko dajo? V nasprotnem ne vemo, pri kateri številki se bodo ustavili, če se sploh bodo. In naj to ne bo 10 raziskav za malo podjetje, kot je naše. Želimo, da raziščete to področje in ukrepate v smeri pravičnejše obremenitve poslovnih subjektov. Mi smo še vedno pripravljeni sodelovati, vendar, kot rečeno, v okvirih, ki jih še zmoremo brez da bi se nam povzročala poslovna škoda. V naprej se vam zahvaljujemo.