Odziv Ministrstva za javno upravo:
V skladu z obstoječo zakonodajo s področja javnega naročanja, prav tako pa tudi v skladu z novimi evropskimi direktivami na tem področju je gospodarski subjekt katera koli fizična ali pravna oseba ali javni subjekt ali skupina teh oseb in subjektov, vključno z vsakim začasnim združenjem podjetij, ki na trgu ponuja izvedbo gradnje, dobavo blaga ali izvedbo storitev. V postopkih javnega naročanja lahko sodelujejo tudi skupine gospodarskih subjektov, vključno z začasnimi združenji. Če želijo skupine gospodarskih subjektov predložiti skupno ponudbo ali skupno prijavo za sodelovanje, naročnik od njih ne sme zahtevati, da imajo določeno pravno obliko. Pri tem je potrebno tudi pojasniti temeljna načela, na katerih temelji javno naročanje, in sicer morajo ureditev, razvoj sistema javnega naročanja in njegovo izvajanje temeljiti na načelu prostega pretoka blaga, načelu svobode ustanavljanja, načelu prostega pretoka storitev, ki izhajajo iz PDEU in na načelih gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti, zagotavljanja konkurence med ponudniki, transparentnosti javnega naročanja, enakopravne obravnave ponudnikov in sorazmernosti. Pri tem je izjemno pomembno, da javno naročilo ne sme neupravičeno omejevati konkurence med ponudniki, zlasti, če je javno naročilo izvedeno tako, da neenakopravno obravnava gospodarske subjekte. Naročnik pa v postopku javnega naročanja tudi ne sme omejevati možnih ponudnikov z izbiro in izvedbo postopka, ki je v nasprotju s tem zakonom, pri izvajanju javnega naročanja pa mora ravnati v skladu s predpisi o varstvu oziroma preprečevanju omejevanja konkurence.
Glede pogojev v zvezi z ekonomskim in finančnim položajem ter pogojev v zvezi s tehnično in strokovno sposobnostjo lahko gospodarski subjekt po potrebi za posamezno javno naročilo uporabi zmogljivosti drugih subjektov, ne glede na pravno razmerje med njim in temi subjekti. Zakonodaja pa dopušča, da lahko naročnik v zvezi z javnimi naročili gradenj, storitev in blaga, ki vključujejo namestitvena ali inštalacijska dela, zahteva, da nekatere ključne naloge opravi neposredno ponudnik sam ali sodelujoči v tej skupini, če ponudbo predloži skupina gospodarskih subjektov.
Ali in na kakšen način pride do morebitnega izkrivljanja konkurence, predvsem pa nadaljnji ukrepi v primeru takšnega ravnanja, so določeni z zakonom, ki ureja varstvo konkurence. Javno naročniška zakonodaja pa prepoveduje naročniku, da bi konkurenco neutemeljeno omejeval na način, da bi izbral neustrezne pristope, načine in mehanizme, pa tudi pogoje in zahteve za izvedbo postopka javnega naročila.
Ločena oddaja ponudb pri javnem naročanju
Pobuda
Pozdravljeni.
Predlagam, da se v zakonodajo na področju javnega naročanja umesti določba, da družbe, ki veljajo skladno z ZGD za povezane družbe, v postopkih oddaje ponudb kot odgovora na javna naročila, ne smejo oddajati ponudb ločeno, saj gre lahko pri tem za izkrivljanje konkurence. Trenutno tovrstna praksa v zakonodaji ni izrecno prepovedana.