Prejeli smo vašo zahtevo za posredovanje stališča v zvezi s pobudo državljana za ukinitev oziroma reorganizacijo Zavoda RS za zaposlovanje in centrov za socialno delo, ki se osredotoča predvsem na neprimeren odnos zaposlenih javnih uslužbencev do Ijudi v socialni stiski, predlaga pa tudi vzpostavitev spletne možnosti podaje pobud in pritožb glede delovanja
omenjenih institucij.
V skladu z navedenim vas obveščamo, da vztrajamo pri odgovoru v katerem smo pobudnici v podobni zadevi podrobneje pojasniti vlogo Zavoda RS za zaposlovanje in centrov za socialno delo, ki jo zavzemajo pri zagotavljanju reševanja socialne problematike. Omenjene institucije opisano funkcijo namreč dejansko izvajajo, seveda pa se tudi sami zavedamo, da je pri tem še veliko prostora za izboljšave; poleg tega ponovno izpostavljamo, da pri odnosih med ljudmi v težkem socialnem položaju in strokovnimi delavci omenjenih institucij neizogibno prihaja do različnih trenj in konfliktov, sploh zaradi krčenja socialnih pravic iz razloga zagotavljanja javnofinančne stabilnosti in pomanjkanja novih delovnih mest kot posledice že več let trajajoče recesije, za kar pa seveda ni mogoče kriviti samih uslužbencev zavoda ali centrov za socialno delo.
V zvezi s predlogom za vzpostavitev spletne aplikacije, preko katere bi lahko državljani podajali svoje predloge in pritožbe v zvezi z delom ter odnosom javnih uslužbencev, pojasnjujemo, da na spletni strani Zavoda RS za zaposlovanje (v nadaljevanju: zavod) ta možnost obstaja že sedaj, in sicer na spletnem mestu ali preko kontaktnega centra na brezplačno tel. st. 080 22 55; s slednjim je zavod vzpostavil učinkovit komunikacijski kanal, katerega namen je v dvigu kvalitete in lažjem dostopu do storitev zavoda, s tem pa je večje tudi zadovoljstvo uporabnikov, ki porabijo manj časa za iskanje potrebnih informacij ter ustreznih storitev. Stranke lahko nadalje konkretne pritožbe naslovijo tudi neposredno na generalno direktorico zavoda info@ess.gov.si. Za odnos do dela in strank je namreč v skladu s statutom zavoda odgovoren generalni direktor, ki organizira in vodi delo ter poslovanje zavoda. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve pa v skladu z Zakonom o urejanju trga dela (Uradni list RS, St. 80/10, 40/12-ZUJF) opravlja inšpekcijski nadzor nad izvajalci ukrepov po tem zakonu (tudi nad zavodom), ki obsega zlasti nadzor nad statusnimi zadevami, zakonitostjo poslovanja in strokovnostjo ter kakovostjo dela.
Nadalje je potrebno pojasniti, da lahko vsaka stranka svoje mnenje ali pritožbo o delu ali odnosu strokovnega delavca centra za socialno delo posreduje neposredno pristojnemu centra za socialno delo ali po e-posti neposredno Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve gp.mddsz@gov.si. kjer vsako zadevo proučimo in jo po potrebi posredujemo tudi socialni inšpekciji.
Predlog za reorganizacijo CDS-jev
Pobuda
Glede pobude o ukinitvi oz. reorganizaciji Centrov za socialno delo in Zavodov za zaposlovanje naj povem, da se povsem strinjam s to pobudo, še tembolj zato, ker sem imel priložnost prebrati tudi vaš -sicer pričakovano suhoparen in birokratski- odgovor na njeno pobudo. Vse, kar ste napisali o obeh inštitucijah je bolj sajenje rožic in ob vsem skupaj 'navaden' državljan dobi občutek, da na Ministrstvu nekako ne veste najbolj, kako funkcionirajo vsa ta njihova 'poslanstva' in 'prizadevanja' tudi v praksi.
Centri za socialno delo (CSD) so ustanove, kjer je zgleda na prvem mestu bolj kofetkanje zaposlenih po bližnjih kafičih (ki se velikokrat začne že pred uradnim časom za odmor in konča krepko preko uradnega konca le-tega), ter velika ležernost pri odločanju o vseh mogočih zadevah, kot pa skrb za socialno bolj ali manj ogrožene. Govorim iz svojih izkušenj in iz izkušenj ljudi ki jih poznam. Kar se Zavodov za zaposlovanje (ZZZ) tiče, je zgodba precej podobna, le da ta institucija služi bolj beleženju statistike, kot pa resnični skrbi za zaposlitev brezposelnih, težje zaposljivih itd... Ko zaposlitev ni, jih enostavno ni, pridiganja nekomu o pisanju prošenj in o obnašanju na razgovorih za službo pa so itak bolj brezplodno govorjenje kot kaj drugega, saj v naši državi itak gre vse bolj ali manj preko zvez in poznanstev in tukaj kvaliteta prošnje in bonton pri razgovoru ne igrata ravno neke velike vloge. Poleg tega se ta institucija tudi ponaša z nekaj kadra, ki po eni strani nezaposlenim pridiga o bontonu (kot da so nezaposleni skupina ljudi brez osnovnih manir, kulture in omike), po drugi strani pa je ravno nekaj tam zaposlenim bonton in odnos do soljudi španska vas. In enostavno mi ni jasno, zakaj se v imenu večje kvalitete in v imenu varčevalnih ukrepov tudi tam ne zgodijo kakšne čistke. In spet govorim iz lastnih izkušenj in iz izkušenj meni poznanih ljudi. To so institucije naše države, financirane iz davkoplačevalskega denarja (torej tudi iz našega) in bi se temu ustrezno tam zaposleni morali tudi obnašati. Lahko pa konkretiziram še kakšno pobudo: država oz. vaše ministrstvo naj na svojem portalu naredi kakšno aplikacijo oz, kaj podobnega, kamor bomo lahko naslovili svoje konkretne pobude in pritožbe glede delovanja omenjenih dveh institucij in zaposlenih na njem, ker morda bo to pripomoglo k večji učinkovitosti in boljšemu obnašanju tam zaposlenih do ljudi, ki imajo opravke tam. Če bo ministrstvo premoglo toliko posluha za težave 'navadnih' državljanov v primeru opravka na teh dveh institucijah in tudi kaj storilo v smeri večje kvalitete dela tam zaposlenih in boljšega odnosa do ljudi, bi se tako izognili marsikateri neprijetnosti pa tudi občasnemu medijskemu linču in nezadovoljstva ljudi! In dokler nekaj ne bo storjeno tudi v tej smeri, je vsako leporečenje in pesek v oči državljanom odveč! Z lepimi pozdravi, Benjamin Vučko