Odziv Ministrstva za pravosodje:
Zemljiškoknjižni postopek je sodni postopek. Gre za posebni nepravdni postopek, v katerem sodišče na podlagi zemljiškoknjižnega predloga in priloženih listin odloča o utemeljenosti vpisa v zemljiško knjigo. Šele z vpisom v zemljiško knjigo lastnik pridobi lastninsko pravico v celoti in jo lahko uveljavlja tudi nasproti tretjim osebam. Stvarnopravni zakonik (SPZ) namreč v 49. členu določa, da se za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s pravnim poslom zahteva vpis v zemljiško knjigo.
Odločanje in presoja o izpolnjenosti pogojev za vpis v zemljiško knjigo predstavlja odločanje o pridobitvi, spremembi oziroma prenehanju pravice in zato spada v okvir sodnega odločanja. Seveda pa ima notar zaradi svojega posebnega ustavnopravnega statusa tudi v zemljiškoknjižnem postopku posebno vlogo. Notar, podobno kot v registrskih postopkih, tudi v zemljiškoknjižnem postopku ne predstavlja samo enega izmed možnih zastopnikov strank, ampak ima zaradi svoje funkcije in pristojnosti (tudi) naravo vstopne točke (e-VEM točke). Notarjem se tudi zaradi racionalnosti in poenostavitve postopka nalagajo določena opravila in pristojnosti (preveritev plačila davkov, javnopravnih omejitev prometa z nepremičnino in elektronska pretvorba in hramba zasebnih listin), vsebinsko odločanje o vpisu pa je v pristojnosti sodišča.
Zaradi odprave krajevne pristojnosti odločanja v zemljiškoknjižnih postopkih o zemljiškoknjižnem predlogu ne odloča sodišče, pri katerem je bil predlog vložen, ampak odloča tisto sodišče, ki ima v trenutku vložitve predloga najmanjše število zadev v delu, kar posledično pomeni krajši čas reševanja zadeve oziroma se s tem zagotavlja časovno enakomerno reševanje zadev. To pa pomeni, da lahko o zemljiškoknjižnih predlogih, ki jih vloži isti notar, odločajo tudi različna sodišča.
Glede izpostavljenega konkretnega primera izbrisa služnosti se Ministrstvo za pravosodje ne sme opredeljevati do konkretnih ravnanj in podajati odgovorov na konkretna pravna vprašanja, saj bi to pomenilo poseg v ustavno načelo delitve oblasti in neodvisnosti in samostojnosti sodne veje oblasti (3. člen in 125. člen Ustave Republike Slovenije, Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/00, 24/03, 69/04, 69/04, 69/04 in 68/06; v nadaljevanju: Ustava RS). Razlaga in uporaba zakonskih določb v konkretnih primerih je zaupana sodnim in drugim državnim organom, ki odločajo v konkretnih primerih. V primeru, da se stranke sodnega postopka ne strinjajo z odločitvijo sodišča prve stopnje, imajo seveda na razpolago redna in izredna pravna sredstva v skladu s procesnimi predpisi, če pa stranka meni, da sodišče nepotrebno odlaša z odločanjem, ima na voljo pravna sredstva po Zakonu o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (Uradni list RS, št. 49/06, 117/06-ZDoh-2 in 58/09).
Glede veljavne normativne ureditve tega vprašanja lahko pojasnimo, da SPZ v 241. členu določa, da užitek preneha s potekom časa, odpovedjo užitkarja ali s smrtjo oziroma prenehanjem užitkarja. Odpoved je enostranska izjava užitkarja, da se svoji pravici odpoveduje. Če je predmet užitka nepremičnina, užitek preneha z izbrisom iz zemljiške knjige. Torej za izbris užitka zadostuje enostranska izjava užitkarja.
Izbris služnosti
Pobuda
Pozdravljeni.
Na parcelah, ki sem jih podedovala po pokojni mami, so bile vpisane stare služnosti in hipoteke. Za izbrise le teh (upravičenci že pokojni, zastarano, edini lastnik tudi upravičenec) sem se oglasila pri notarju. Nemalo sem bila presenečena, ko sem ugotovila, da notar samo posreduje sodišču v elektronski obliki predlog za izbris. Zadeva se je vlekla pol leta, saj so bili zahtevki poslani trem različnim sodiščem. Čemu tako, mar notar ni vreden zaupanja, da v nedvoumnih zadevah spelje stvar do konca? Po moji kmečki pameti sodišča razsojajo, tu pa ni bilo kaj razsojati. To samo obremenjuje sodišča, ki imajo že drugega dela preveč. Pri tem je bila še ena zanimivost. Na nekaj parcelah je postal upravičenec služnosti tudi edini lastnik parcele (starejša oseba). Zahteva za ta izbris je bila zavrnjena, ker da bi morala ta oseba za izbris napisati posebno pogodbo sama s seboj. Notar je povedal, da so podobne primere že imeli in da se sodišča odločajo enkrat tako in drugič drugače. Meni povsem nerazumljivo.