Proučili smo pobudo za administrativno razbremenitev oziroma poenostavitev postopkov, ki se nanašajo na registracijo sprememb temeljnega akta društva (20. člen ZDru-1). Pobudnik med drugim navaja, da upravna enota v primeru, če se v postopku registracije sprememb temeljnega akta ne strinja s spremembo zgolj enega določila temeljnega akta, vse ostale spremembe pa sprejema kot pravilne, zavrne celotni temeljni akt, kar pomeni tudi spremembe, ki so po oceni upravne enote pravilne in skladne z veljavno zakonodajo. Pobudnik navaja, da je v tem primeru društvu onemogočeno, da delo nadaljujejo v skladu s spremembami, ki niso bile problematične in navaja, da bi bilo pravilneje, da upravna enota spremembe, ki so skladne, potrdi (kar bi bilo v skladu z načeli ekonomičnosti, učinkovitosti ter varstva pravic strank), in da zavrne le spremembe, za katere se upravna enota odloči, da niso v skladu z zakoni (spremembo vsakega posameznega določila temeljnega akta bi lahko upravne enote upoštevale kot posamezni zahtevek, kar izhaja iz logične razlage instituta delne odločbe). S tem bi se društvu omogočilo, da nadaljuje svoje poslovanje glede na sprejete spremembe, ki so pravilne in zakonite, glede ostalih pa nadaljuje s pritožbenimi postopki. Predlagatelj predlaga, da bi bilo smiselno besedilo Zakona o društvih, predvsem 20. člen, zapisati tako, da bi tudi prava neukim javnim uslužbencem bilo jasno, da lahko izdelajo odločbo, s katero zavrnejo samo spremembe določb, za katere mislijo, da niso v skladu z zakoni in potrdijo spremembe, za katere mislijo, da so skladne z veljavno zakonodajo.
Ministrstvo za notranje zadeve se s predlogom ne strinja.
Društvo je članska organizacija, v katero se povezujejo člani zaradi skupnih nepridobitnih interesov, zato mora imeti temeljni akt (Uradni list RS, št. 64/11-UPB2; v nadaljevanju ZDru-1), ki mora biti v skladu z ZDru-1 in pravnim redom Republike Slovenije. Temeljni akt društva je ustanovitveni akt kot tudi organizacijski akt društva, s katerim društvo opredeli svojo notranjo organiziranost, in je kot tak celovit predpis društva, v katerem si društvo, predvsem zaradi svojega delovanja, opredeli svojo notranjo organiziranost. Delovanje društva mora temeljiti na načelu samostojnosti, enakopravnosti, nepridobitnosti in javnosti delovanja, zato morajo biti določbe temeljnega akta, ki so bistvenega pomena za delovanje in upravljanje društva (določbe iz prvega odstavka 9. člena ZDru-1), sprejete na zboru članov, ki je najvišji organ društva in sestavljen iz vseh članov. Ostale določbe temeljnega akta (in njihove spremembe), s katerimi si društvo uredi tudi druga vprašanja (npr. določi organ, ki lahko spreminja naslov sedeža društva, določi znak društva, ...), in ki na podlagi prvega odstavka 9. člena ZDru-1 niso obvezna sestavina temeljnega akta, pa lahko sprejme tudi drug, s temeljni aktom, določen organ društva. Če društvo spremeni temeljni akt in če temeljni akt določa, da začne veljati takoj, veljajo spremembe temeljnega akta (oziroma temeljni akt, če je sprejet v celoti) za društvo takoj. Registracija spremembe temeljnega akta je pomembna predvsem zaradi varstva v pravnem prometu in ažurnosti podatkov, ki se vodijo o društvu v registru društev. Zato ZDru-1 v 20. členu določa, da mora društvo, zahtevati registracijo spremembe v 30. dneh od nastale spremembe. Dolžnost registrskega organa v upravnem postopku registracije je, da ugotovi (in ne kot navaja predlagatelj: da misli oziroma da oceni), ali so izpolnjeni z zakonom določeni pogoji za registracijo sprememb, kar pomeni, da mora ugotoviti, ali je društvo spremembe sprejelo v skladu s temeljnim aktom in ali so sprejete spremembe v skladu z ZDru-1 in pravnim redom Republike Slovenije (4 člen ZDru-1). Če registrski organ ugotovi, da temeljni akt ali sprejete spremembe niso v skladu z ZDru-1 in veljavnim predpisi, društvo pozove, da temeljni akt uskladi (19. člen ZDru-1). Če je potrebno uskladiti določbe temeljnega akta iz 9. člena ZDru-1, mora društvo navedene spremembe in uskladitve sprejeti na zboru članov in po postopku, določenem v temeljnem aktu. V nasprotnem primeru bi bilo kršeno načelo javnosti delovanja društva, saj člani društva o temeljnih vprašanjih glede organiziranosti društva, določenih v temeljnem aktu, ne bi bili obveščeni. Ker je temeljni akt društva, ki mora vsebovati določbe 9. člena ZDru-1, enovita celota, se tudi njegova ustreznost potrdi v celoti in ne po posameznih členih, zato je tudi zahtevek za registracijo spremembe temeljnega akta enovit zahtevek društva, o katerem ni mogoče odločati z delno odločbo. Na podlagi 219. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06-UPB2, 105/06-ZUS, 126/07, 65/08 in 8/10) se lahko odloči z delno odločbo, kadar se odloča o kakšni zadevi po delih oziroma posameznih zahtevkih, pa so posamezni deli oziroma zahtevki primerni za odločitev. V zvezi s tem pojasnjujemo, da registrski organ vedno odloča z delno odločbo npr. takrat, kadar društvo na občnem zboru spremeni zastopnika, naslov sedeža in temeljni akt. Če ugotovi, da sta zahtevka za registracijo spremembe zastopnika in naslova sedeža, ki nista vezana na spremembe temeljnega akta, saj nista obvezni sestavini temeljnega akta iz 9. člena ZDru-1, primerna za odločitev, o navedenih zahtevkih izda delno odločbo. Glede določb temeljnega akta, ki so v neskladju z ZDru-1 ali pravnim redom RS, pa društvo pozove, da te določbe uskladi, nato pa o zahtevi za registracijo sprememb temeljnega akta odloči z dopolnilno odločbo. Ne glede na zavrnitev registracije pa lahko društvo, kot že rečeno, pri svojem delovanju (ne pa tudi v pravnem prometu) uporablja tiste spremembe temeljnega akta, za katere upravni organ ni ugotovil, da so v neskladju z ZDru-1 in pravnim redom Republike Slovenije.
Registracija sprememb temeljnega akta društva
Pobuda
V primeru sprememb temeljnega akta društva (20. člen ZDru-1) mora društvo zahtevi priložiti tudi izvod sprememb temeljnega akta ali izvod prečiščenega besedila temeljnega akta.
V kolikor se upravna enota (UE) na koncu postopka ne strinja s spremembo zgolj enega določila temeljnega akta (vse spremembe ostalih določil pa sprejema kot pravilne), bo zavrnilo celotni temeljni akt, kar pomeni tudi spremembe, ki so po oceni UE pravilne in skladne z veljavno zakonodajo.
V tem primeru je društvu onemogočeno, da delo nadaljujejo v skladu s spremembami, ki niso bile problematične. Pravilneje bi bilo, da se te spremembe potrdijo, zavrnejo pa se spremembe, za katere upravna enota odloči, da niso v skladu z zakoni. Na ta način bi se društvu omogočilo, da nadaljuje svoje poslovanje glede na sprejete spremembe, ki so pravilne in zakonite, glede ostalih pa nadaljuje s pritožbenimi postopki.
Zaradi zgoraj omenjene prakse, ki se je izoblikovala na UE, se tako prisili društva, da v primeru nesprejetih sprememb, ki so v skladu z zakoni, ponovno izvaja postopek njihovega sprejema (sklic zbora članov, priprava gradiva, zapisnika, priprava vloge) ter ponovno vlaga zahtevo za spremembo istih določil temeljnega akta. To pomeni, da ima UE delo z istimi spremembami, za katere je že ugotovila, da so pravilne, vendar jih je zavrnila, ker je zaradi nestrinjanja s spremembo enega določila zavrnila celotni temeljni akt društva.
Vsekakor bi tudi na podlagi veljavne zakonodaje upravne enote lahko izdelale odločbo, s katero bi nekatere spremembe temeljnega akta potrdile, druge pa zavrnile. Takšna rešitev bi bila bolj pravilna in tudi v skladu z načeli ekonomičnosti, načelom učinkovitosti ter načelom varstva pravic strank. Spremembo vsakega posameznega določila temeljnega akta bi lahko UE upoštevale kot posamezni zahtevek - kar tudi izhaja iz logične razlage instituta delne odločbe (219. člen ZUP), ki bi ga v podobnih primerih upravne enote lahko večkrat uporabile. Žal javni uslužbenci na upravnih enotah in ministrstvih (kot pritožbenih organih) niso sposobni določila ZDru-1 in ZUP uporabljati v skladu s splošnimi načeli ter sistemsko in teleološko razlago, pač pa berejo zgolj posamezno določilo zakona ter na podlagi prakse drugih "zgolj" podobnih primerov (npr. prva registracija društva in potrditev prvega temeljnega akta) izvajajo nepravilne zaključke.
Da bi zadeve poenostavili in jih naredili hitrejše, bi bilo smiselno besedilo ZDru-1 (predvsem 20. člen) zapisati tako, da bi tudi prava neukim javnim uslužbencem bilo popolnoma jasno, da lahko izdelajo odločbo, s katero zavrnejo samo spremembe določb za katere mislijo, da niso v skladu z zakoni ter potrdijo spremembe določb, za katere mislijo, da so skladne z veljavno zakonodajo. S tem bi prihranili delo in čas društvom in UE, saj na podlagi sedanje prakse podvajamo delo, ki je že bilo narejeno in je s strani UE ocenjeno kot pravilno.
V priponki prilagam praktični primer, kjer je UE LJ zavrnila vse ostale spremembe temeljnega akta, ker je ocenila spremembo imena kot neustrezno. Takšnemu načinu dela je žal pritrdilo tudi MNZ.