Podaljšanje roka plačevanja akontacije dohodnine

Odziv Ministrstva za finance:

Roki za plačevanje predhodne akontacije oziroma akontacije dohodnine in prispevkov za socialno varnost so za fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, določeni z Zakonom o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 13/11 - uradno prečiščeno besedilo in nasl.; v nadaljnjem besedilu: ZDavP-2).

Višina predhodne akontacije oziroma akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti se v splošnem za davčno leto določi v znesku, ki je enak znesku akontacije dohodnine oziroma dohodnine po zadnjem obračunu akontacije dohodnine oziroma dohodnine od dohodka iz dejavnosti. Velja pa izjema za davčnega zavezanca, ki začne opravljati dejavnosti, in sicer da
davčni zavezanec sam določi višino predhodne akontacije dohodnine oziroma akontacije dohodnine glede na višino predvidene davčne osnove davčnega leta, za katero se določa predhodna akontacija oziroma akontacija dohodnine. Lahko jo določi tudi v znesku nič.

Predhodna akontacija oziroma akontacija dohodnine se plačuje v mesečnih obrokih, če znesek prehodne akontacije dohodnine oziroma akontacije dohodnine presega 400 evrov. Če tega zneska ne presega se plačuje v trimesečnih obrokih. Obroki predhodne akontacije oziroma akontacije dohodnine dospejo v plačilo na zadnji dan obdobja, na katerega se nanašajo, in morajo biti plačani v desetih dneh po dospelosti, torej do desetega dne v mesecu za pretekli mesec oziroma za pretekle tri mesece. Davčni zavezanec lahko tudi zahteva spremembo predhodne akontacije oziroma akontacije dohodnine, če se davčna osnova za tekoče davčno leto razlikuje od davčne osnove za predhodno davčno leto.

Zavezanec za prispevke za socialno varnost, ki je fizična oseba, ki opravlja dejavnost (zavarovanec iz 15. člena ZPIZ-2), mora predložiti obračun prispevkov za socialno varnost in plačati prispevke za socialno varnost najpozneje do 15. dne v mesecu za pretekli mesec. Navedeni zavarovanci ob vstopu v zavarovanje v splošnem plačujejo prispevke od minimalne
zavarovalne osnove, pri čemer pa so v prvih 12 mesecih poslovanja po prvem vpisu v poslovni register ali drug register ali evidenco, oproščeni plačila prispevka zavarovanca in delodajalca za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v višini 50 % zneska prispevka, obračunanega od ustrezne osnove, v naslednjih 12 mesecih pa v višini 30 % zneska prispevka, obračunanega od ustrezne osnove.

Obravnavani predlog, upoštevaje obrazložitev, temelji na trenutnem položaju predlagatelja ter po vsebini ne pomeni predloga za odpravo administrativne ovire oziroma za administrativno poenostavitev, temveč predlog za razrešitev likvidnostnega problema predlagatelja.

Veljavna ureditev v zvezi z določanjem in plačevanjem predhodne akontacije oziroma akontacije dohodnine in prispevkov za socialno varnost fizičnim osebam, ki začenjajo z opravljanjem dejavnosti, omogoča na določenih segmentih drugačno obravnavo, predvsem pri določanju višine predhodne akontacije oziroma akontacije dohodnine ter višine prispevkov za
socialno varnost (višino (predhodne) akontacije določijo sami, v prvih 24 mesecih poslovanja so delno oproščeni plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje). Poleg navedenega pa je potrebno poudariti, da že splošno veljavna ureditev določanja in plačevanja (predhodne) akontacije dohodnine omogoča tudi plačevanje v trimesečnih obrokih ter možnost spremembe, tudi znižanja, višine (predhodne) akontacije med davčnim letom.

Glede na navedeno menimo, da s podaljšanjem roka za plačevanje (predhodne) akontacije dohodnine in prispevkov za socialno varnost za nekaj dni, pri zavezancih, ki začenjajo z opravljanjem dejavnosti, ne bi rešili problematike likvidnostnih težav v zvezi s plačevanjem davkov in prispevkov, ki pa niso značilne samo za navedene zavezance, temveč so v času
gospodarske krize pogoste tudi pri drugih gospodarskih subjektih. S sprejetjem predloga bi zgolj povečali administrativno zapletenost sistema, tako za davčne zavezance kot za davčni organ. Ob tem je potrebno tudi poudariti, da se pri fizičnih osebah, ki opravljajo dejavnost, pri določanju rokov za plačilo ni mogoče vezati na časovni okvir prejemanja plačil v posameznem mesecu, saj gre za samostojno opravljanje dejavnosti in splošno določenega okvira seveda ni.