Oddajte pobudo

Dodatna birokracija s strani FURS

Področje: Finance
Pristojni organi: MF
  • 15. 07. 2014Pobuda objavljena
  • 15. 07. 2014Pobuda posredovana v odziv
  • 13. 08. 2014Pobuda sprejeta in zaključena

Pobuda

Zakaj DURS pri pridobitvi nepremičnine (nakup stanovanja) pošilja obrazce v katere se mora vnesti podatke o nepremičnini (stanovanje), če so te že z vsemi zahtevanimi podatki vpisane v kataster stavb (GURS) s katastrskim vpisom?

Odgovor pristojnega organa

Odgovor Ministrstva za finance:

Iz pobude ni mogoče razbrati, na katero vrsto obrazca se nanaša vprašanje. Glede na prakso davčnih uradov je mogoče sklepati, da se pobuda nanaša na napoved za odmero davka od premoženja – stanovanjski prostori, prostori za počitek oziroma rekreacijo in garaže. Davčna praksa kaže, da davčni zavezanci v večini primerov ob nakupu nepremičnin ne sporočijo davčnemu organu sprememb podatkov, potrebnih za določitev te davčne obveznosti, čeprav jim predpisi to obveznost nalagajo, ki se nanašajo na obdavčitev obveznosti glede na lastništvo nepremičnin oziroma na njihovo uporabo, zato jih davčni organ o tem obvešča že od leta 2008.

Obdavčenje premoženja je urejeno v Zakonu o davkih občanov – ZDO (Uradni list SRS, št. 36/88, RS 48/90 – uradno p. b., 8/91, 7/93), (Uradni list SRS, št. 36/88, 8/89, 48/90 – uradno p. b., 8/91, 14/92 – ZOMZO, 7/93, 18/96 – ZDavP, 91/98 – ZDavP-C, 1/99 – ZNIDC, 117/06 – ZDVP, 117/06 – ZDDD, 24/08 – ZDDKIS in 101/13 – ZDavNepr), ki ga je sicer Zakon o davku na nepremičnine  (ZDavNepr) razveljavil, vendar mu je Ustavno sodišče z odločbo, s katero je ZDavNepr razveljavilo, podaljšalo uporabo do drugačne ureditve obdavčitve nepremičnin. ZDOTa v 156. členu (14. člen p. b.) določa, da davek na premoženje plačujejo fizične osebe (zavezanci za davek), ki imajo v posesti: stavbe, dele stavb, stanovanja in garaže ter prostore za počitek oziroma rekreacijo. Zakon o davčnem postopku – ZDavP-2 (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 32/12, 94/12, 101/13 – ZDavNepr, 111/13, 25/14 – ZFU in 40/14 –ZIN-B) pa zavezancem nalaga, da v 15-ih dneh po nastanku davčne obveznosti, ta nastane takrat, ko je sklenjena pogodba o prodaji, davčnemu organu, na območju katerega nepremičnina leži, predložijo napoved za odmero davka od premoženja. Hkrati morajo v istem časovnem obdobju 15-ih dni sporočiti vse podatke, ki vplivajo na višino davčne obveznosti.

Kot smo že na začetku navedli, predpostavljamo, da se pobuda nanaša na predložitev napovedi za odmero davka od premoženja, ki jo mora zavezanec v skladu z Zakonom o davčnem postopku – ZDavP-2 (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 32/12, 94/12, 101/13 – ZDavNepr, 111/13, 25/14 – ZFU in 40/14 – ZIN-B) vložiti v 15-ih dneh po nastanku davčne obveznosti pri davčnem organu, na območju katerega nepremičnina leži. Hkrati mora v istem časovnem obdobju v 15-ih dni sporočiti vse podatke, ki vplivajo na višino davčne obveznosti.

S tem v zvezi pojasnjujemo, da je bila napoved za odmero davka od premoženja predpisana na podlagi Odredbe o obrazcih napovedi za odmero dohodnine za leto 1996 (davka od dohodkov iz dejavnosti, davka od dobička iz kapitala, davka od dohodkov iz premoženja, davka od premoženja, davka na dediščine in darila ter davka na promet nepremičnin). Napoved vsebuje tudi vprašalnik, v katerega v napovedi je poleg splošnih podatkov o zavezancu potrebno vpisati še podatke o posameznih prostorih s pripadajočo površino. Hkrati je potrebno pri posamezni skupini prostorov navesti ustrezne izvedbene (gradbene) lastnosti uporabljenih materialov, ki se nanašajo na stavbo (vrsta oken, izvedba podov in sten) in pripadajoče inštalacije (vodovod, elektrika, ogrevanje itd.) ter ostale lastnosti nepremičnine, ki vplivajo na določitev davčne osnove. Vprašalnik upošteva Pravilnik o merilih in načinu za ugotavljanje vrednosti stanovanj in stanovanjskih hiš ter sistem točkovanja (Uradni list SRS, št. 25/81 in Uradni list RS, št. 18/91 – SZ in 65/99), sprejet na podlagi Stanovanjskega zakona. Davek od premoženja torej temelji na tri desetletja starih pravnih podlagah, ki ne sledijo trendom na področju evidentiranja nepremičnin.

Zakonska osnova za vzpostavitev katastra stavb je bila postavljena v Zakonu o evidentiranju nepremičnin, državne meje in prostorskih enot (Uradni list RS, št. 52/00, 87/02 – SPZ in 47/06 – ZEN (ZENDMPE), leta 2000, natančneje pa določena s Pravilnikom o vpisih v kataster stavb, ki je bil prvič objavljen kot podzakonski predpis leta 2007. Kataster stavb je torej novejša evidenca, ki sicer vsebuje tudi podatke o površini in kakovosti nepremičnin, vendar so ti zbrani na drugačni osnovi in za drugačen namen, zato niso neposredno uporabni za zastareli način določanja davčne obveznosti pri davku od premoženja. Poleg tega pa je treba poudariti, da kataster stavb ne vsebuje podatkov za vse nepremičnine, ampak le za tiste, za katere se je času od vzpostavitve te evidence opravil prvi vpis v zemljiško knjigo, to pa so novozgrajene nepremičnine in stare nepremičnine, ki v zemljiško knjigo še niso vpisane (na primer etažna lastnina). Gre za novejšo evidenco, v katero se med drugim zajemajo tudi drugi podatki o vrstah in površini prostorov. Pripominjamo, da zbirka podatkov katastra stavb vsebuje predvsem podatke o novozgrajenih objektih po njeni vzpostavitvi in ne vseh nepremičnin na območju Republike Slovenije.

Podatki katastra stavb torej zaradi drugačne vsebine in drugačnega načina zajemanja in urejanja podatkov niso uporabni za primerljiva z zastarelim načinom določanja davčne obveznosti pri davku od premoženja. Slednji v danem trenutku pri določitvi vrednosti nepremičnine upošteva izvedbene lastnosti uporabljenih materialov, ki jih v katastru stavb ne zasledimo. Tako davčni organ v nobenem primeru ne more pridobiti vseh podatkov iz uradnih evidenc, na podlagi katerih bi lahko določil vrednost nepremičnine in posledično davčno osnovo.

Glede na to, da evidenca katastra stavb ne vsebuje vseh podatkov, potrebnih za določitev oz. ugotovitev davčne osnove iz naslova davka od premoženja, je obveznost posredovanja teh podatkov v napovedi za odmero tega davka izključno na zavezancu. Hkrati pripominjamo, da davčni zavezanci v večini primerov predložijo napoved samo enkrat, in sicer ob pridobitvi nepremičnine.

V zaključku pa pojasnjujemo, da je tudi zastarelost načina določanja davčne osnove eden od razlogov, da se želi davek od premoženja, skupaj z drugimi dajatvami, ki imajo to naravo, nadomestiti z enotnim davkom na nepremičnine, ki bi davčno osnovo v celoti določal na podlagi uradnih nepremičninskih evidenc.