Oddajte pobudo

Izračun davka na promet z nepremičninami in odmera kapitalskega dobička

Področje: Finance
Pristojni organi: MF
  • 15. 07. 2014Pobuda objavljena
  • 15. 07. 2014Pobuda posredovana v odziv
  • 18. 09. 2014Pobuda sprejeta in zaključena

Pobuda

Zakaj pri oddaji zahteve za izračun davka na promet z nepremičninami in odmeri kapitalskega dobička na DURS, referenti zahtevajo dokumente, ki jih lahko po uradni dolžnosti zahtevajo sami od pristojnih organov.

Npr.:

- kdaj je trenutni lastnik pridobil lastninsko pravico in pogodbe oziroma v našem primeru sklep o dedovanju - vse lahko pridobijo na zemljiški knjigi,

- potrdilo o namenski rabi nepremičnine (lahko jo pridobijo na pristojni občini),

- potrdilo kdaj je nepremičnina spremenila namembnost - lahko pridobijo na pristojni občini).

Odgovor pristojnega organa

Odziv Ministrstva za finance:

 

1. dokazilo o pridobitvi nepremičnine:

 

Prilaganje dokazila o pridobitvi nepremičnine se nanaša tako na odmero dohodnine od dobička iz kapitala od odsvojitve nepremičnin kot na odmero davka na dobiček zaradi spremembe namembnosti zemljišč. Glede na določbo 139. člena Zakona za uravnoteženje javnih financ - ZUJIF (Uradni list RS, št. 40/12, 96/12 - ZPIZ-2, 104/12 - ZIPRS1314, 105/12, 25/13 - odl. US 46/13 - ZIPRS1314-A, 56/13 - ZŠtip-1, 63/13, ZOsn-i, 63/13 - ZJAKRS-A, 99/13, - ZUPJS-C, 99/13 - ZSVarPre-C, 101/13 - ZIPRS1415 in 101/13 - ZDavNepr) namreč davčni organ odmeri davek na dobiček zaradi spremembe namembnosti zemljišča na način, kot je določen za odmero dohodnine od dobička iz kapitala od odsvojitve nepremičnin.

 

Zakon o davčnem postopku - ZDavP-2 (Uradni list RS, št. 13/11 - uradno prečiščeno besedilo, 32/12, 94/12, 101/13 - ZDavNepr, 111/13, 22/14 - Odl. US, 25/14 - ZFU, in 40/14 - ZIN-B) zavezancu za davek nalaga dolžnost vložitve (in izpolnitve) napovedi za odmero dohodnime od dobička iz kapitala od odsvojitve nepremičnine brez navajanja prilaganja obveznih prilog. Vendar iz določb Zakona o dohodnini - ZDoh-2 (Uradni list RS, št. 13/11 - uradno prečiščeno besedilo, 9/12 - odl. US, 24/12, 30/12, 40/12 - ZUJIF, 75/12, 94/12, 52/13 - odl. US, 96/13, 29/14 odl. US in 50/14) izhaja, da sta vrednost kapitala ob pridobitvi in čas pridobitve kapitala razvidna iz pogodbe, sodne odločbe, odločbe upravnega organa oziroma iz ustreznih dokazil. Zakon le v primeru ustreznih dokazil izrecno določa, da jih mora zavezanec sam predložiti davčnemu organu.

 

Glede dokazovanja o davčnem postopku je treba izhajati iz splošnih določb ZDavP-2. Davčni organ mora dokazati dejstva, na podlagi katerih davčna obveznost nastane oziroma se poveča ali zmanjša (drugi odstavek 76. člena ZDavP-2). Zavezanec za davek mora za svoje trditve v davčnem postopku predložiti dokaze (prvi odstavek 76. člena ZDavP-2) Če ta zakon ali zakon o obdavčenju ne določa drugače, dokazuje zavezanec za davek svoje trditve v davčnem postopku praviloma s pisno dokumentacijo (77. člen ZDavP-2).

 

Davčna praksa kaže, da zavezanci različno prilagajo ustrezna dokazila k napovedi. V kolikor zavezanci k napovedi ne priložijo dokazila o pridobitvi nepremičnine, davčni organ sam preveri obstoj oziroma preveri pravilnost podatkov v svojih evidencah (arhiv odmere davka na promet nepremičnin, davka na dediščine in darila). V primeru, da tudi sam davčni organ ne razpolaga z ustrezno listino, pa zavezanca pozove k predložitvi dokazil. Posebnost je davčni urad Ljubljana, kot davčni urad z največjim številom zadev, ki dokazila izrecno zahteva od zavezancev za davek.

 

Težave so predvsem v primerih, ko je bil kapital pridobljen z dedovanjem, saj gre v več kot 90% primerov za oprostitev davka zaradi prvega dednega reda, zaradi česar vrednost kapitala ob pridobitvi iz sklepa kapitala o dedovanju oziroma iz odmere davka na dediščino ni razvidna. V zvezi z evidenco napovedi in odmero davka na dediščino in darila dodatno pojasnjujemo, da še vedno ni zagotovljene informacijske podpore, zato se davčni uradi naslanjajo le na lastni (papirni) arhiv. Prav tako so problematični tisti primeri, kjer je bil ob pridobitvi kapitala prenos lastninske pravice na nepremičnini obdavčen z davkom na dodano vrednost, saj davčni organ s temi pogodbami ne razpolaga. V vseh teh primerih davčni organ praviloma od zavezancev za davek zahteva predložitev ustreznih dokazil v davčnem postopku.

 

2. potrdilo o namenski rabi zemljišča

 

V zvezi s predlaganjem potrdila o namenski rabi zemljišča v postopku odmere davka na promet nepremičnin se sklicujemo na naš odgovor na pobudo 339.

 

3. potrdilo o datumu spremmebe namembnosti zemljišča

 

V 139. členu ZUJIF je določeno, da mora zavezanec napoved za odmero davka na dobiček zaradi spremembe namembnosti zemljišč predložiti v 15 dneh po sklenitvi pogodbe o prodaji. Obrazcu mora priložiti dokazilo občine o spremembi namembnosti zemljišča v zemljišče za gradnjo stavb, iz katerega mora biti razviden datum spremembe namembnosti.

 

Glede na navedeno zakonsko podlago je obveznost prilaganja dokazila o spremembi namembnosti zemljišča v zemljišče za gradnjo stavb naložena zavezancu. Davčna praksa kaže, da se zavezanci praviloma tega držijo, na nekaterih davčnih uradih pa je z občinami dogovorjen način izmenjave podatkov tudi brez sodelovanja zavezancev za davek.