Odziv Ministrstva za finance:
Uvodoma menimo, da gre v danem primeru za vprašanje z delovnega področja Ministrstva za pravosodje glede na to, da se vprašanje nanaša tako na izvajanje Zakona o dedovanju kot tudi Zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku in tudi prava EU. Ne glede na navedeno podajamo naše stališče z navedbo zakonskih podlag, na podlagi katerih pobudnik ni dosegel davčne obravnave tuje odločbe o dedovanju.
Zakon o dedovanju (ZD) določa, da je za zapuščinsko obravnavo po državljanu Republike Slovenije glede njegovega nepremičnega premoženja, ki je v Republiki Sloveniji, izključno pristojno sodišče v Republiki Sloveniji.
O določanju vrste prave, ki ga je treba uporabiti za osebna, družinska, delovno socialna, premoženjska in druga civilnopravna razmerja z mednarodnim elementom pa ureja Zakon o mednarodnem zasebnem pravu in postopku - ZMPP (Uradni list RS, št. 56/99 in 45/08-ZArbit). Zakon vsebuje pravila o pristojnosti sodišč in drugih organov Republike Slovenije, pravila postopka in pravila za priznanje in izvršitev tujih sodnih in arbitražnih odločb ter odločb drugih organov. Tako je v 80. členu ZMPP določeno, da he za obravnavo nepremične zapuščine tujega državljana izključno pristojno sodišče Republike Slovenije, če so nepremičnine v Republiki Sloveniji.
Zakon o davki na dediščine in darila - ZDDD (Uradni list RS, št. 117/06) ureja davek na dediščine in arila in v 2. členu določa, da je predmet obdavčitve po tem zakonu premoženje, ki ga fizična oseba prejme od fizične ali pravne osebe kot dediščino in se ne šteje za dohodek po zakonu, ki ureja dohodnino. Davčna obveznost nastane na dan pravnomočnosti sklepa o dedovanju. Dediči ne vlagajo davčne napovedi, temveč sodišče po uradni dolžnosti pošlje pravnomočni sklep o dedovanju pristojnemu davčnemu uradu, katerega podatki so podlaga za odmero davka na dediščino. Glede na pojasnjeno, davčni organ v postopku odmere davka na dediščino ne prejema tujih skepov o dedovanju (čeprav gre za državi članici EU) in na tej podlagi ne izdaja odločb o odmeri davčne obveznosti iz tega naslova. To ni mogoče niti v primerih, ko gre za oprostitev davka zaradi uvrstitve dedičev v prvi dedni red.Navedeno potrjujejo tudi določbe ZMPP, po katerih se ravna tudi jurisdikcija za obravnavanje zapuščine tujega državljana. Vpogledali smo tudi v Uredbo Sveta ES št. 44/2001 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah. V poglavju I, ki ureja področje uporabe te uredbe je v 1. členu med drugim določeno, da se ta uredba ne uporablja za osebna stanja ali pravno in poslovno sposobnost fizičnih oseb, za premoženjska razmerja iz zakonske zveze, oporoke in dedovanja.
Odziv Ministrstva za pravosodje:
Pojasnila Ministrstva za pravosodje se v nadaljevanju nanašajo na vprašanja, ki sodijo v njegovo pristojnost, tj. na vprašanja mednarodne pristojnosti sodišč ter priznanja in izvršitve tujih sodnih odločb, pri čemer pa tukajšnje ministrstvo nima pristojnosti podajanja informacij s področja davkov ter izvajanja nalog davčnih organov.
Ob predpostavki, da gre v konkretnem primeru za nepremičnino, ki leži na ozemlju Republike Slovenije, je na podlagi Zakona o dedovanju (Ur.l. SRS, št. 15/76 in nasl.) (v nadaljevanju ZD) za izvedbo zapuščinskega postopka glede te nepremičnine izključno pristojno slovensko sodišče. V 176. členu ZD je namreč določeno, da je za zapuščinsko obravnavo po državljanu Republike Slovenije glede njegovega nepremičnega premoženja, ki je v Republiki Sloveniji, izključno pristojno sodišče v Republiki Sloveniji. Enako določbo (79. člen) vsebuje tudi Zakon o mednarodnem zasebnem pravu in postopku (Ur. l. RS, št. 56/99) (v nadaljevanju ZMZPP). Tudi v primeru, če zapustnik ni bil državljan RS, je na podlagi 80. člena ZMZPP za obravnavo nepremične zapuščine tujega državljana izključno pristojno sodišče Republike Slovenije, če so nepremičnine v Republiki Sloveniji.
V izogib situacijam, kot je vaša, je bila na ravni Evropske unije sprejeta Uredba št. 650/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju odločb in sprejemljivosti in izvrševanju javnih listin v dednih zadevah ter uvedbi evropskega potrdila o dedovanju (Dostopna na: http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=OJ:L:2012:201:0107:0134:SL:PDF), katere cilj je med drugim vzajemno priznavanje odločb, izdanih v državah članicah EU v dednih zadevah. To pomeni, da se odločba, izdana v eni od držav članic, prizna v drugih državah članicah, ne da bi bil za priznanje potreben kakršen koli poseben postopek. Uredba določa tudi enotna pravila glede mednarodne pristojnosti sodišč na področju dedovanja. Ob tem velja opozoriti, da se uredba tako v Republiki Sloveniji kot Republiki Hrvaški uporablja neposredno, vendar v večini določb od 17.8.2015 dalje, kar pomeni, da se do tedaj glede vprašanj mednarodne pristojnosti sodišč uporabljajo nacionalna določila zakonodaje obeh držav. Kot že navedeno, sta glede na opisan konkreten primer, v Republiki Sloveniji to ZD in ZMZPP. Kar zadeva vprašanje priznanja in izvršitve tujih sodnih odločb, pa med državama to vprašanje ureja Pogodba med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah, sklenjena dne 7.2.1994 (Uradni list RS - Mednarodne pogodbe, št. 10/94).
Priznanja in izvršitve tujih sodnih odločb
Pobuda
Pozdravljeni.
Na podlagi sodne zapuščinske razprave v Republiki Hrvaški in njihovega uradnega dokumenta bi mi moral, za vkljižbo spremembe lastništva v zemljiško knjigo, DURS dati na orignal dokumnet samo žig, da je nepremičnina v Sloveniji oproščena davka, saj gre za prvi red dedovanja. Tega ne želijo narediti, oziroma bi morala ponovno na slovenskem pristojnem sodišču sprožiti novo zapuščinsko razpravo. Šele na osnovi njihove nove sodne odločbe pa bi mi DURS dal potrebne žig. Glede na dejstvo, da sta obe državi članici EU, to ni dopustno in verjetno tudi ni v skladu z zakonskimi predpisi.