V Sloveniji imamo kar nekaj zapuščenih vasi (na Primorskem, Dolenjskem, Štajerskem...), poleg tega pa imamo tudi precej hiš starih 100 in več let, ki so zapuščene in se podirajo, kažejo klavrno podobo kraja, predvsem na podeželju, npr. na Kozjanskem.
Te hiše so zapuščene iz različnih razlogov (ekonomske migracije, mogoče je nekdo umrl in ni nobenega dediča itd.).
Moj predlog je, da bi se naredil popis teh starih in zapuščenih hiš, se pogledal vzrok zakaj je določena hiša zapuščena in v kolikor bi prišli do zaključka, da ni nikogar (ni dediča), ki bi za to hišo skrbel, bi ustanovili ekipo, v kateri bi bil tudi nekdo iz muzeja (npr. kustos), ostali bi pa lahko bili brezposelni (v okviru javnih del) in bi potem pod strokovnim nadzorom (predstavnik muzeja npr.) vstopili v to hišo in iz nje pobrali morebitne zanimive stvari (staro pohištvo, posodo, slike, časopis, petrolejke, oblačila, pisma, razglednice, star denar, orodje itd.) in bi se potem organizirala javna dražba, kjer bi lahko zbiratelji odkupili vse te izdelke.
V Sloveniji je precej etnoloških muzejev in zbirateljev in tako bi lahko vsi zainteresirani odkupili te starinske predmete, na teh dražbah bi lahko sodelovali tudi muzeji itd.
Na ta način bi:
-brezposelne osebe, med katerimi sem tudi sam, dobili delo, pa čeprav samo za določen čas (v okviru javnih del),
-muzeji, zbiratelji, itd. bi imeli možnost odkupiti predmete na javni dražbi,
-država (npr. občina) bi dobila denar od teh javnih dražb,
-preprečili bi ropanje teh starih hiš in nestrokovno ravnanje s predmeti, saj bi javni delavci to počeli pod budnim nadzorom muzejskega strokovnjaka, tudi za varnost bi bilo poskrbljeno (rokavice, čelada, itd.),
-za tem bi lahko prodali tudi samo hišo, kjer bi se novi lastnik obvezal, da jo bo adaptiral in ji povrnil prvotni sijaj, ali pa jo porušil ( v kolikor adaptacija ne bi bila smiselna) in si na tem mestu zgradil vikend in tako ne bi turisti in krajani gledali propadajočih hiš.
V kolikor pa imajo te stare hiše nekakšnega lastnika, pa bi se seveda predhodno z njim dogovorili in bi za njega organizirali to dražbo, kjer bi na koncu tudi on dobil določene odstotke od licitirane cene.
Ker ne razumem, da te hiše kar tako propadajo same od sebe, za njih nihče ne skrbi ter kazijo podobo kraja, občine in države, po drugi strani pa lahko da premorejo staro pohištvo, ki bi ga bilo vredno restavrirati.
Na Nizozemskem imajo celo zakon, po katerem SE lahko V vsako zapuščeno hišo (ki je zapuščena npr. 20 let) nekdo brezplačno vseli.
Popis zapuščenih vasi in hiš
Pobuda
Pozdravljeni.
V Sloveniji imamo kar nekaj zapuščenih vasi (na Primorskem, Dolenjskem, Štajerskem...), poleg tega pa imamo tudi precej hiš starih 100 in več let, ki so zapuščene in se podirajo, kažejo klavrno podobo kraja, predvsem na podeželju, npr. na Kozjanskem.
Te hiše so zapuščene iz različnih razlogov (ekonomske migracije, mogoče je nekdo umrl in ni nobenega dediča itd.).
Moj predlog je, da bi se naredil popis teh starih in zapuščenih hiš, se pogledal vzrok zakaj je določena hiša zapuščena in v kolikor bi prišli do zaključka, da ni nikogar (ni dediča), ki bi za to hišo skrbel, bi ustanovili ekipo, v kateri bi bil tudi nekdo iz muzeja (npr. kustos), ostali bi pa lahko bili brezposelni (v okviru javnih del) in bi potem pod strokovnim nadzorom (predstavnik muzeja npr.) vstopili v to hišo in iz nje pobrali morebitne zanimive stvari (staro pohištvo, posodo, slike, časopis, petrolejke, oblačila, pisma, razglednice, star denar, orodje itd.) in bi se potem organizirala javna dražba, kjer bi lahko zbiratelji odkupili vse te izdelke.
V Sloveniji je precej etnoloških muzejev in zbirateljev in tako bi lahko vsi zainteresirani odkupili te starinske predmete, na teh dražbah bi lahko sodelovali tudi muzeji itd.
Na ta način bi:
-brezposelne osebe, med katerimi sem tudi sam, dobili delo, pa čeprav samo za določen čas (v okviru javnih del),
-muzeji, zbiratelji, itd. bi imeli možnost odkupiti predmete na javni dražbi,
-država (npr. občina) bi dobila denar od teh javnih dražb,
-preprečili bi ropanje teh starih hiš in nestrokovno ravnanje s predmeti, saj bi javni delavci to počeli pod budnim nadzorom muzejskega strokovnjaka, tudi za varnost bi bilo poskrbljeno (rokavice, čelada, itd.),
-za tem bi lahko prodali tudi samo hišo, kjer bi se novi lastnik obvezal, da jo bo adaptiral in ji povrnil prvotni sijaj, ali pa jo porušil ( v kolikor adaptacija ne bi bila smiselna) in si na tem mestu zgradil vikend in tako ne bi turisti in krajani gledali propadajočih hiš.
V kolikor pa imajo te stare hiše nekakšnega lastnika, pa bi se seveda predhodno z njim dogovorili in bi za njega organizirali to dražbo, kjer bi na koncu tudi on dobil določene odstotke od licitirane cene.
Ker ne razumem, da te hiše kar tako propadajo same od sebe, za njih nihče ne skrbi ter kazijo podobo kraja, občine in države, po drugi strani pa lahko da premorejo staro pohištvo, ki bi ga bilo vredno restavrirati.
Na Nizozemskem imajo celo zakon, po katerem SE lahko V vsako zapuščeno hišo (ki je zapuščena npr. 20 let) nekdo brezplačno vseli.