Odgovor Ministrstva za notranje zadeve, Direktorata za informatiko in e-storitve:
Ministrstvo za notranje zadeve (v nadaljevanju: MNZ), ki je pristojno za zagotavljanje delovanja centralnega informacijsko komunikacijskega sistema, ne razpolaga s podatki o informatiki v širši javni upravi, saj je upravljanje na tem področju zelo decentralizirano. Celo v državni upravi so nekateri organi v določenem smislu povsem samostojni, kar seveda prinaša visoko stopnjo razpršenosti.
Ne glede na to pa dejavno podpiramo vzpostavljanje interoperabilnosti pri razvoju e-storitev vključno z uporabo in razvojem odprtih standardov, kjer je le mogoče.
Ne glede na decentralizirano upravljanje na tem področju praksa namreč kaže, da so informacijski sistemi v državi sestavljeni tako iz elementov licenčne programske opreme kot tudi iz elementov odprtokodne programske opreme na nivoju sistemske programske opreme, namizne programske opreme in aplikativne programske opreme.
Poleg tega je Vlada RS, dne 23. 1. 2014, potrdila izhodišča za prenovo državne informatike. Na podlagi tega bo Ministrstvo za notranje zadeve pripravilo analizo stanja in najkasneje do konca aprila predložilo vladi načrt prenove na področju informatike v državni upravi ter operativni program ukrepov z opredelitvijo prioritet in možnostjo uvedbe sodobnih poslovnih modelov in rešitev.
Prenova prinaša strateško reorganizacijo in nasploh omogoča vsakemu posameznemu področju, da na novo postavi temelje za svoje delovanje na področju IT.
Ključni cilji, ki jih s prenovo državne informatike zasledujemo so znižati stroške lastništva informacijsko komunikacijskih sistemov in storitev v državni upravi, posodobiti skupni informacijsko komunikacijski sistem državne uprave in razbremeniti javno upravo, gospodarstvo in državljane skozi povezane (integrirane) e-storitve in tudi omogočiti čezmejne e-storitve, kot to zahteva enotni notranji trg Evropske unije.
Ministrstvo posebnih načrtov glede uporabe odprte kode v javni upravi nima, vendar pa velja pravilo, da poizkušamo uporabljati zastonjske odprtokodne rešitve, če so funkcionalno ustrezne.
Leta 2011 je bila izvedena tudi študija uvajanja odprtokodne programske opreme (OKPO) na delovnih postajah v državni upravi, ki je podala pozitivno mnenje pri uporabi OKPO na namizju.
Študija je objavljena na spletnem naslovu:
http://www.arhiv.mju.gov.si/fileadmin/mju.gov.si/pageuploads/mju_dokumenti/pdf/STUDIJA_ODPRTA_KODA.pdf
Takrat smo na ministrstvu izvedli intenzivno raziskavo oziroma preizkušanje, v okviru katerega smo preverjali, kako obstoječa programska oprema, ki jo trenutno uporabljamo v Windows okolju v državni upravi (primarno na ministrstvih in upravnih enotah), deluje na odprtokodnem operacijskem sistemu na delovni postaji, pri čemer smo poleg samega preizkušanja funkcionalnosti iskali tudi ustrezne programske odprtokodne zamenjave za Windows aplikacije. Ugotovili smo, da za mnoge obstoječe programske rešitve takšne zamenjave obstajajo, vendar so funkcionalno pomanjkljive in zato z vidika poslovnih procesov v državni upravi, nesprejemljive. Za nekatero esencialno programsko opremo pa rešitve sploh ne obstajajo.
Tehnologije
Pobuda
Pozdravljeni.
Naj državni organi prenehajo izsiljevati državljane z zaprtimi in plačljivimi tehnologijami. Na svetu ni samo okolje Windows in Internet Exlorer ampak so tudi ostali. Precej je brezplačnih rešitev, ki so dodobra uveljavljene v urejenih državah, le pri nas ne. Na tak način ti državni organi za elektronsko poslovanje ne dajo prav dosti izbire. Ali kupi Microsoftove izdelke ali pa tvegaj s piratstvom.