Prejeli smo vašo zahtevo za posredovanje pobude glede predloga za administrativno razbremenitev oziroma poenostavitev postopkov zaposlovanja delavcev in za zmanjšanje stopnje brezposelnosti kot posledice opisanega novega načina zaposlovanja. V skladu z navedenim vam v nadaljevanju posredujemo naše skupno stališče do obeh prejetih predlogov.
Na splošno predlog ocenjujemo kot dobronameren, prav tako je všečna sama ideja predlagatelja (saj med drugim vsebuje tudi v zadnjem času v javnosti pogrešane elemente pravičnosti), vendar pa njegova izvedba v praksi ne bi zahtevala le sprememb precejšnjega števila predpisov, pač pa tudi ukinitev starih in vzpostavitev novih sistemov uveljavljanja in varstva pravic s področja delovno pravne in socialne zakonodaje ter (najmanj) zakonodaje s področja davkov, obveznih socialnih zavarovanj, obveznega izobraževanja in gospodarskih družb.
Samo za uresničenje predlogov, ki v pretežni meri sodijo v delovno področje Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, bi bilo brez upoštevanja potrebe po popravi predhodnih analiz potrebno popolnoma spremeniti sistem zavarovanja za primer brezposelnosti in sistem prispevkov za socialno varnost (vključno s spremembo pravil glede prijavno-odjavne službe), na novo definirati in sistemsko uvrstiti funkcijo in naloge Zavodu RS za zaposlovanje (v nadaljnjem besedilu- zavod) ter ga hkrati kadrovsko in finančno okrepiti, poleg tega pa popolnoma prenoviti (in hkrati ukiniti obstoječe) področje delovnih razmerij. Glede na celovit opis predloga, kot ste nam ga posredovali, menimo tudi, da bi bilo potrebno za njegovo izvedbo poleg navedenega zagotoviti tudi ustrezne pravne in izvedbene podlage na drugih področjih zakonodajnega urejanja (zlasti na področju davkov, gospodarskih družb in obveznega izobraževanja).
Iz navedenega izhaja, da bi tako korenite in drastične spremembe terjale velik vložek tako s strani države (v obliki intenzivnega medresorskega sodelovanja in usklajevanje njenih institucij) kot tudi ostalih socialnih partnerjev (zlasti sindikatov), saj takšne sistemske spremembe reformne narave zahtevajo tudi zagotovitev širokega političnega ter družbenega konsenza in ne nazadnje politično odločitev o njihovi implementaciji na najvišji ravni. Z ozirom na navedeno se o podanem predlogu, ki je hkrati zelo posplošen in premalo natančno razdelan, konkretneje ne moremo opredeliti.
Kako zaposlovati delavce in zmanjšati nezaposlenost
Pobuda
VARIANTA 1:
1.) Vsem prijavljenim delavcem na zavodu za zaposlovanje je potrebno odpreti s.p., lahko pa bi odprli s.p. celo za vse polnoletne osebe v SLO.
2.) Vsak delavec s svojim s.p. lahko dela prosto po izbiri pri kateremkoli delodajalcu po medsebojni pogodbi kolikor hoče, vsak si sam plačuje prispevke in vse ostale davščine, s tem da se vzpostavi enostavno in pregledno računovodstvo razumljivo vsakomur, ki je naredil osnovno šolo in zna seštevati in odštevati, na koncu leta pa se od razlike prejetih in izdanih računov ter priznanih stroškov dela (plača in materialni stroški) plača DDV, ki bi bil dovolj 10%.
3.) Računovodstvo s.p.-jev mora biti na osnovni ravni in bi ga morali poučevati v vseh srednjih, če ne že v osnovnih šolah.
4.) Vse aktivnosti glede potreb po delu in usmerjenja samozaposlenih na delo kot tudi potrebna dodatna usposabljanja in pomoč bi moral voditi Zavod RS za zaposlovanje.
5.) Delodajalci objavijo profile potreb po delavcih na Zavodu RS za zaposlovanje, ki obvesti potencialne samozaposlene o potrebah - vse lahko poteka elektronsko, telefonsko ali pisno.
6.) Trenutno nezaposlenim Zavod RS za zaposlovanje izplačuje razliko med ustvarjenimi dohodki nezaposlene osebe in minimalnim socialnim zneskom cca. 600€, ki bi bil neobdavčen in neobremenjen s prispevki
7.) Vsi delodajalci večji od s.p. plačujejo prispevke za brezposelnost v višini recimo 0,25% mesečno Zavodu RS za zaposlovanje
VARIANTA 2:
1.) Delavcem, ki so tehnološki višek v podjetju je potrebno omogočiti takojšen prehod na Zavod RS za zaposlovnje in isplačevanje nadomestila vsem enako v višini socialnega minimuma cca. 600€, ne glede na izobrazbo in pretekle dohodke toliko časa dokler ne dobi zaposlitve.
2.) Dajatev delodajalcev za brezposelnost delavcev naj se nakazuje Zavodu RS za zaposlovanje lahko tudi pavšalno v višini 0,25% od plače ali podoben znesek.
3.) Delodajalci naj zaposlujejo vse delavce po potrebi brez vnaprej določanja časa zaposlitve, pri čemer mora Zavod RS za zaposlovanje odigrati vlogo amortizerja delovne sile. Odpovedni roki so lahko dolgi samo do 14 dni, kar je rok da se delavec prijavi na zavod.
Skratka zaposlovanje je potrebno maksimalno poenostaviti. Rabimo samo Zakon o delu in ne Zakon o delovnih razmerjih.
Delo pa je vse kar kdo dela z namenom pridobitve materialne koristi.