Odgovor Ministrstva za pravosodje:
Zakon o zemljiški knjigi (Ur.l. RS, št. 58/03 in nasl., v nadaljnjem besedilu ZZK-1) v 125.a členu dopušča, da vsakdo, torej tudi vsaka fizična ali pravna oseba sestavi in vloži zemljiškoknjižni predlog v elektronski obliki. Izjema je predlog za vpis zaznambe vrstnega reda in predlog za predznambo ali vknjižbo v zaznamovanem vrstnem redu, ki ga lahko vloži le notar. Stranka si mora predhodno zagotoviti le varni elektronski predal (ki je za fizične osebe praviloma brezplačen) in varno elektronsko potrdilo (t.i. SIGENCO, za katero se lahko brezplačno zaprosi na upravni enoti). Po pridobitvi teh zahtev lahko stranka posluje s sodišči po elektronski poti, seveda le v tistih postopkih, ki so že ustrezno informatizirani (poleg zemljiškoknjižnega postopka sta to še insolvenčni in izvršilni postopek).
Način pretvorbe listin, ki so podlaga za zemljiškoknjižni vpis v elektronsko obliko in njihova hramba do pravnomočnosti je odvisna od lastnosti listine, in sicer od tega, ali gre za zasebno listino ali javno listino. V primerih, ko gre za izbris služnosti zaradi smrti služnostnega upravičenca, predstavlja takšno listino izpisek iz matičnga registra o smrti. Izpisek ima dokazno moč javne listine. Takšne listine v skladu s 142. členom ZZK-1 ni treba v pretvorbo in hrambo zaupati notarju, ampak lahko listino v elektronsko obliko pretvori in priloži zemljiškoknjižnemu predlogu predlagatelj sam. To posledično pomeni, da stranke v tem primeru ne bremenijo notarski stroški sestave in vložitve zemljiškoknjižnega predloga oziroma pretvrobe listine v elektronsko obliko.
Izbris dosmrtne služnosti na nepremičnini v zemljiški knjigi naj se izvede po uradni dolžnosti
Pobuda
Predlagam, da se izbris dosmrtne služnosti na nepremičnini v zemljiški knjigi ob smrti osebe naj se izvede po uradni dolžnosti, ne pa šele na predlog lastnika nepremičnine. Kakor sem dobil informacije, je bil včasih ta postopek brezplačen, saj je bilo potrebno samo na sodišču izpolniti obrazec in priložiti izpisek iz matičnega registra o smrti. Sedaj je to "uskladitev stanja" potrebno narediti ali pri notarju, kar stane če sem dobil pravi podatek 60 €, ali pa prek varnega poštnega predala s kvalificiranim digitalnim potrdilom, pri čemer pa je potrebno še vedno pri notarju izvesti skeniranje izpiska, kar pa stane okrog 30 €. Takšna rešitev se mi zdi korak nazaj in v nasprotju s tendenco "odpravljanja administrativnih ovir".
Pobuda (298):
Vknjižba prenehanja pravice služnosti stanovanja, zaradi smrti užitkarja, naj se opravi na Zemljiški knjigi, brezplačno, na podlagi izpiska iz matične knjige umrlih, katerega naj tam spremenijo v digitalno obliko. Saj davke plačujemo tudi za tovrstne storitve. Sedaj je vknjižbo prenehanja pravice služnosti stanovanja, zaradi smrti užitkarja, obvezno narediti pri notarju, kar je plačljivo. Zakaj ali ne plačujemo davek tudi za tovrstne storitve, ki bi morale biti brezplačne?