Predlog za ustanovitev dvoosebne družbe na točki e-Vem za zakonce

Odgovor Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo:

Iz pobude ni mogoče razbrati, ali je imel pobudnik v mislih sprejem zakonskih sprememb, ki bi omogočale ustanovitev dvoosebne gospodarske družbe kot nove pravnoorganizacijske oblike ali zgolj ustanovitev ene izmed pravnoorganizacijskih oblik osebne družbe, ki jih ureja Zakon o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 – odločba US in 82/13, v nadaljevanju: ZGD-1) s strani dveh družbenikov, ki sta hkrati tudi zakonca, na točki e-VEM.

Skladno z ZGD-1 je v Sloveniji mogoče ustanoviti dve obliki osebnih družb. To sta družba z neomejeno odgovornostjo (d.n.o.) in komanditna družba (k.d.). D.n.o. je družba dveh ali več oseb, ki za obveznosti družbe odgovarjajo z vsem svojim premoženjem. V k.d. najmanj en družbenik odgovarja za obveznosti družbe z vsem svojim premoženjem, medtem ko najmanj en družbenik ni odgovoren za obveznosti družbe.

Predlog za vpis ustanovitve d.n.o. in k.d. v sodni register se vloži pri notarju.

Kadar sta družbenika zakonca, velja obveznost iz Zakona o notariatu (Uradni list RS, št. 2/07 – uradno prečiščeno besedilo, 33/07 - ZSReg-B, 45/08 in 91/13), ki določa, da morajo biti v obliki notarskega zapisa sklenjene vse pogodbe o urejanju premoženjskih razmerij med zakoncema in zunajzakonskima partnerjema. Sem štejemo vse posle, ki pomembneje urejajo premoženjska razmerja med zakoncema, med drugim tudi sklenitev družbene pogodbe, ki ureja pravna razmerja med družbeniki. Namen ureditve je zagotoviti resnost in premišljenost strank take pogodbe, ki sta kot zakonca v posebnem položaju medsebojne odvisnosti.

Podani odgovor je neobvezna razlaga zakonskih določil, saj ministrstvo kot upravni organ ni pristojno podajati avtentične razlage zakonskih določb.

Odgovor Ministrstva za pravosodje:

Razlog zakaj ustanovitev dvoosebne gospodarske družbe z omejeno odgovornostjo ni mogoče ustanoviti neposredno in na obrazcu pri e-vem točkah, je v prisilnih predpisih Zakona o notariatu (Ur.l. RS, št. 13/1994 in nasl., v nadaljevanju ZN). ZN v 1. točki prvega odstavka 47. člena določa, da morajo pogodbe o urejanju premoženjskih razmerij med zakoncema in zunajzakonskima partnerjema biti sklenjene v obliki notarskega zapisa. Ustanovitev družbe z omejeno odgovornostjo, v kateri sta družbenika (ustanovitelja) zakonca predstavlja takšen posel, saj se z družbeno pogodbo (pogodbo o ustanovitvi) dogovorita tudi o višini poslovnega deleža, ki ga imata, ter posledično tudi o njunih vložkih in delitvi dobička. Zaradi slednjega predstavlja takšna pogodba pogodbo o urejanju premoženjskih razmerij med njima. Obvezna oblika notarskega zapisa se namreč zahteva za vse (premoženjske) pravne posle, ki jih zakonca skleneta med seboj  in ne le tiste, ki se nanašajo na njuno skupno premoženje. Razlog za takšno obvezno obliko pogodbe leži v pravni varnosti strank pravnega posla. Namen takšne ureditve je v bistvenem zmanjšanje možnosti naknadnih sporov v zvezi s temi pogodbami, ki so zaradi občutljivosti razmerij, ki jih urejajo, še posebej boleči, zapleteni in dolgotrajni ter zaščiti sibkejše stranke pogodbe.  Vloga notarja, ki zastopa javni interes, se kaže tudi v posebni skrbi države pri urejanju posebno občutljivih razmerij, in sicer preko pojasnilne dolžnosti in seznanitve obeh strank s pravnimi posledica, ki jih prinesejo sklenjeni posli.