Vprašanje je splošno in meša več vrst presoj, ker pa navaja OPN in druge plane menimo, da gre za presojo na planski in programski ravni, kot to določa direktiva 42/2001o presoji planov in programov na okolje.
Slovenija je transponirala določila Direktive 42/2001 o presoji planov in programov na okolje in določila Direktive 85/337 o presoji nekaterih javnih in privatnih projektov na okolje v Zakonu o varstvu okolja in določila Direktive Sveta 92/43/EGS o ohranjanju naravnih habitatov ter prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst s spremembami in Direktivo sveta 79/409/EGS o ohranjanju prostoživečih ptic z Zakonom o ohranjaju narave.
Uvedba postopkov okoljske presoje na ravni načrtovanja in programiranja je po direktivi pomembno orodje za vključevanje okoljskih vidikov v pripravljanje in sprejemanje nekaterih načrtov in programov, ki bodo verjetno imeli znatne vplive na okolje v državah članicah, ker zagotavlja, da se takšni vplivi izvajanja načrtov in programov upoštevajo med njihovo pripravo in pred sprejetjem. Koristila naj bi podjetjem z zagotavljanjem doslednejšega okvira za delovanje z vključevanjem ustreznih okoljskih informacij že v fazi programiranja in načrtovanja. Na ravni Evropske Skupnosti je bil torej na podlagi navedenih direktiv določen minimalni okvir za dve vrsti presoj: splošno okoljsko po direktivi 42/2001 in habitatno po direktivah 92/42/EGS in 79/409/EGS na ravni programov in planov.
EU države so se odločile ali za združen ali za skupen postopek presoje in Slovenija se je v izogib dvojnemu administrativnemu postopku odločila za skupen združen postopek, vendar mora pri tem paziti na vsebinsko transparentnost. Zato je k okoljskemu poročilu predpisan poseben ločen del Presoja sprejemljivosti na varovana območja, ki mora ločeno obravnavati vsebine Nature 2000, ki se bistveno razlikujejo od drugih okoljskih vsebin, ki morajo biti obravnavane v okoljskem poročilu po Uredbi, ki določa vsebine okoljskega poročila.
Presoja sprejemljivosti na varovana območja je določena posebej le za primere, kjer je že ugotovljen verjetno pomemben vpliv na Naturo 2000 in jo v primeru, da se plani in programi izvajajo izven teh območij ali pa je vpliv nepomemben, ni potrebno izvajati. Ministrstvo v tkim. "predpresoji" po direktivi 42/2001, v posvetovanju s pristojnimi organizacijami preveri ali gre za plan z verjetno pomembnim vplivom na Naturo 2000 ali ne in o tem izda ustrezno odločbo.
V letu 2011 je ministrstvo izdelalo 77 novih predpresoj in v 28 primerih je bil predložen plan z verjetno pomembnim vplivom na Naturo 2000. V teh primerih je treba izdelati Dodatek Presoje sprejemljivosti na varovana območja. Po Pravilniku o presoji sprejemljivosti na varovana območja gre za najboljšo strokovno oceno glede neposrednih, daljinskih in kumulativnih vplivov na vrste in habitatne tipe in ne za prepisovanje in podvajanje. Pri tem gre tudi za odgovorno strokovno specialistično ocenjevanje, ki ga v primeru pritožb javnosti na Evropsko komisijo Slovenija predloži Evropski komisiji v postopkih preverb in za strokovno osnovo v primeru, da se vodi postopek na področjih s prioritetnimi habitatnimi tipi in vrstami, o čemer mora Slovenija po direktivi obvestiti Evropsko komisijo.
Pravilnik vsebuje tudi določila glede natančnosti Presoje sprejemljivosti na varovana območja.
Na podlagi navedenega ugotavljamo, da bi ukinjanje dodatka Presoje sprejemljivosti na varovana območja imelo negativne posledice na transpozicijo in implementacijo Direktiv 92/42/EGS in 79/409/EGS v Sloveniji, zato menimo, da ukinjanje dodatka o Presoji sprejemljivosti na varovana območja ni primeren ukrep.
Sprememba Pravilnika o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na varovana območja
Pobuda
Predlagam, da se pri presojah vplivov na okolje ukine tako imenovani Dodatek v skladu s Pravilnikom o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na varovana območja, saj se v praksi prepisuje podatke iz plana in zakonov, dejansko strokovnega dela pa je izredno malo glede na celoten obseg poročila. Ta del bi se lahko zlahkota vključilo v Presojo vplivov na okolje (z nekoliko razširjenimi vsebinami), saj se vse vsebine v PVO tudi obravnavajo. Nobene potrebe ni, da je to samostojen dokument. Dodatek je nepotreben balast, ki še dodatno zavira celoten postopek sprejema npr. OPN oz. drugih planov in znatno poveča strošek investitorja (govorimo o 10 in več tisočih EUR za eno poročilo).
V kolikor so predpisane vsebine Dodatka namenjene npr. lažjemu poročanju EU, je to toliko bolj neutemeljeno, da grejo dodatni stroški in čas v breme investitorja.