Odgovor Ministrstva za finance:
Pojasnjujemo, da predstavljajo ukrepi boja proti sivi ekonomiji eno od temeljnih prioritet davčnega sistema, s katerimi se skuša zagotoviti prostovoljno plačevanje davkov. Na področju izdajanja računov, preglednosti in sledljivosti finančnih transakcij so bili sprejeti številni ukrepi za izboljšanje evidentiranja gotovinskega poslovanja, saj davčnim zavezancem neevidentirano gotovinsko poslovanje, omogoča prikazovanje manjšega obsega poslovanja od dejanskega. V pripravi so tudi novi ukrepi za zmanjšanje sive ekonomije.
Pravila o izdajanju računov urejata Zakon o davku na dodano vrednost (Ur. l. RS. št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 18/11, 78/11, 38/12 in 83/12; v nadaljnjem besedilu - ZDDV-1) in Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (Ur. l RS št. 18/11..54/13; v nadaljnjem besedilu - Pravilnik), ki določata, da mora vsak davčni zavezanec izdati račun za opravljeno dobavo blaga ali storitev. Davčni zavezanec po ZDDV-1 je vsaka oseba, ki neodvisno opravlja katerokoli gospodarsko dejavnost, ne glede na namen ali rezultat opravljanja dejavnosti. V 94. členu ZDDV-1 je določena posebna ureditev za male davčne zavezance, ki so oproščeni obračunavanja DDV, vendar so v skladu s 141. členom Pravilnika dolžni izdajati račune, ki morajo vsebovati najmanj naslednje podatke: datum izdaje, zaporedno številko, ki omogoča identifikacijo računa, svojo firmo oziroma ime in sedež oziroma stalno prebivališče, prodajno ceno blaga oziroma storitve (brez DDV) in skupno vrednost prodanega blaga oziroma opravljene storitve (brez DDV).
V skladu z 81. členom ZDDV-1 in 143. členom Pravilnika računa ni potrebno izdati fizični osebi, ki v okviru osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti, prodaja lastne pridelke iz osnovne dejavnosti neposredno končnim potrošnikom (npr. neposredna prodaja na domu, prodaja od vrat do vrat, na tržnicah). Obdavčitev dohodkov teh oseb je zagotovljena na podlagi katastrskega dohodka in pavšalne ocene dohodka na panj, medtem ko se prag in obveznost obračuna DDV določa glede na pavšalno ocenjeni dohodek, neodvisno od dejanskega obsega obdavčljivega prometa, tako da izjema ne ogroža nadzora nad izvajanjem ZDDV-1.
Z namenom preprečevanja neevidentiranega gotovinskega poslovanja, so se s 1. 7. 2013 začele uporabljati določbe Zakona o davčnem postopku (13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 32/12 in 94/12; v nadaljnjem besedilu ZDavP-2), ki v 38. členu določa, da davčni zavezanci ne smejo imeti ali uporabljati računalniških programov, ki omogočajo kakršno koli naknadno spreminjanje podatkov brez revizijske sledi. Enako velja tudi za proizvajalce oziroma dobavitelje programske in strojne opreme, ki ne smejo davčnim zavezancem omogočiti uporabe programov ali opreme, ki omogoča naknadno spreminjanje podatkov, brez hrambe izvornih podatkov. Za davčne prekrške pri elektronski obdelavi podatkov so predpisane visoke kazni: za posameznike od 3.000 do 10.000 evrov, za samostojne podjetnike in posameznike, ki samostojno opravljajo dejavnost, od 20.000 do 70.000 evrov, za pravne osebe od 50.000 do 150.000 evrov. V primeru, da se pravna oseba po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, od 70.000 do 250.000 evrov. Predpisane globe za odgovorne osebe znašajo od 1.500 do 10.000 evrov. Spremembe davčne ureditve so spodbudile davčne zavezance, da so začeli uporabljati opremo, ki ne omogoča naknadnega spreminjanja podatkov o izdanih računih brez revizijske sledi. Ker se določbe ZDavP-2 ne nanašajo na davčne zavezance, ki račune pišejo ročno, se preučujejo možnosti za omejitev izdajanja ročno izpisanih računov in obvezna uporaba registrskih blagajn oziroma podobne opreme za izdajanje računov v vseh primerih, ko ponudniki blaga in storitev dobivajo plačilo v gotovini.
Davčni nadzor nad pravilnim izdajanjem računov izvaja Davčna uprava RS, ki v sodelovanju s Carinsko upravo RS od 1. 7. 2013 izvaja poostren nadzor nad gotovinskim plačevanjem, v ta namen se zbira tudi podatke o izdanih računih s pomočjo: MMS sporočili fotografij računov, zbranih računov zaposlenih na Davčni upravi RS in Carinski upravi RS ter z opravljenimi pregledi inšpektorjev, ki fotografirajo račune.
Izdaja računov
Pobuda
Za vsako opravljeno delo, storitev ali prodajo blaga - obvezna izdaja računov brez izjem, poenostavljeno poslovanje za mikro zavezance ter stroga kontrola inšpekcije na terenu z visokimi kaznimi za ne izdajo računov.
Država naj dovoli brezposelnim, študentom, upokojencem, vrtičkarjem, lastnikom gozdov..., da sami poskrbijo za svojo socialno varnost z opravljanjem malega dela in prodajo svojih izdelkov fizičnim osebam do določenega letnega prihodka s poenostavljenim poslovanjem (če delo ni s posebnim predpisom prepovedano). Ko to mejo preseže, pa mora zavezanec npr.: ustanoviti gospodarsko družbo; kmet postane zavezanec za vodenje knjigovodstva; brezposelni izgubi pravico do denarnega nadomestila; upokojencu pokojnina miruje... Račun mora biti obvezno izdan - tudi za prodajo poljskih pridelkov na tržnici, izdelkov od vrat do vrat, drvi za kurjavo, medsosedsko pomoč, inštrukcije, pomoč v gospodinjstvu, na kmetiji... Delo ali blago mora biti zaračunano, čeprav je račun poravnan v blagu ali s proti storitvijo. Edina izjema je delo v okviru družine (zakonec, starši, otroci, vnuki).
Predlog: Zavezanec naj na vstopni točki VEM ali na izpostavi DURS priglasi opravljanje malega dela in se zavaruje za primer poškodbe pri delu (prispevke lahko plača za celo leto vnaprej, brez obveznosti izpolnjevanja REK obrazcev). Tu naj dobi vavčar z rokom veljavnosti, s katerim se na terenu izkazuje, da dela legalno ter prevzame paragonski blok oštevilčenih računov v dveh izvodih. Do določenega zneska naj vodi samo knjigo izdanih računov, konec leta naredi obračun prihodkov, navede številke izdanih računov ter plača davek po odbitku pavšalnih stroškov.