Oddajte pobudo

Poizvedba glede prijavljenih v nepremičnini

Področje: Javna uprava
Pristojni organi: MNZ
  • 18. 11. 2013Pobuda objavljena
  • 18. 11. 2013Pobuda posredovana v odziv
  • 21. 11. 2013Pobuda sprejeta in zaključena

Pobuda

Pozdravljeni.

 

Nekega dne je v blok prišel rubežnik in povprašal ali stanuje tukaj ta pa ta. Soseda je odgovorila da ne, da pa so stanovanje kupili od njega pred nekaj leti. Nato je rubežnik rekel: gospa, jutri pridemo k vam rubit. In čemu tako ? Ker je bil v tem stanovanju brez vednosti te sosede še vedno prijavljen sin bivšega lastnika, ki je imel bremena itd. (konec ni bil tako slab). Ampak človek se ustraši in si reče pa poglejmo kako je z mojim stanovanjem? Pa sem na upravni enoti vprašal kdo je prijavljen za stalno ali začasno pri nas doma. Na lastno presenečenje sem moral dati pisno prošnjo na katero so odgovorili šele čez kakšen teden (šok). Čemu potem računalniki?

Pobuda: Če hočem izvedeti kdo je prijavljen za bivanje na moji nepremičnini ni potrebe, da za to dajem pisno vlogo. Dovolj je osebna legitimacija na okencu, zakaj pa ne? Da o spletni storitvi ne govorimo.

Odgovor pristojnega organa

Odgovor Ministrstva za notranje zadeve, Direktorata za upravne notranje zadeve, migracije na naturalizacijo

 

Ministrstvo za notranje zadeve uvodno pojasnjuje, da se podatki o naslovih posameznikov skladno z Zakonom o prijavi prebivališča (Uradni list RS, št. 59/06 UPB-1 in 111/07, v nadaljevanju ZPPreb) vodijo v registru stalnega prebivalstva, skladno z Zakonom o centralnem registru prebivalstva (Uradni list RS, št. 72/06) pa tudi v Centralnem registru prebivalstva.

ZPPreb določa prijavno-odjavno obveznost posameznika. Posameznik mora prijaviti stalno prebivališče in spremembo naslova stanovanja, odjaviti stalno prebivališče, če se za stalno odseli z območja Republike Slovenije, prijaviti začasni odhod z območja Republike Slovenije, ki traja več kot tri mesece ter prijaviti in odjaviti začasno prebivališče. Stalno prebivališče in spremembo naslova stanovanja mora posameznik prijaviti pristojnemu organu, kadar se v nekem naselju stalno naseli ali spremeni naslov stanovanja, odjaviti pa v primeru, kadar se stalno odseli z območja Republike Slovenije. Stalno prebivališče oziroma spremembo naslova stanovanja je treba prijaviti v osmih dneh od naselitve oziroma od vročitve dovoljenja za stalno prebivanje tujca, odjaviti pa pred odselitvijo.

Če posameznik svoje prijavne obveznosti ne izpolni, določa ZPPreb institut tako imenovanega postopka ugotavljanja dejanskega stalnega prebivališča. Če je posameznik prijavljen na naslovu, kjer v resnici stalno ne prebiva (več) lahko tudi lastnik nepremičnine na tem naslovu zanj predlaga uvedbo ugotovitvenega postopka. To je upravni postopek, v katerem se ugotavlja resnično prebivanje posameznika na prijavljenem naslovu. Če je v postopku ugotovljeno, da posameznik dejansko prebiva na drugem naslovu, se ga z odločbo na drug naslov tudi prijavi.

Kljub temu, da se prijava prebivališča na konkreten naslov praviloma  lahko izvede le ob predložitvi ustreznega dokazila o pravici do prebivanja (in je zato lastnik s prijavo seznanjen oz. jo odobri), pa se strinjamo, da je izredno pomembna pravica lastnika nepremičnine, da kadarkoli in na enostaven način preveri, kdo ima na njegovi nepremičnini prijavljeno stalno ali začasno prebivališče, nadalje pa tudi pravica in hkrati dolžnost, da upravni enoti sporoči, če je na njegovem naslovu morebiti prijavljena oseba, ki tam v resnici ne prebiva.  

Lastniku pravico do posredovanja podatkov o imenu in priimku, datumu rojstva ter vrsti prebivališča (stalno ali začasno prebivališče) posameznikov na naslovu njegove lastnine omogoča 20.a člen ZPPreb.

Ker pa gre ob tem za posredovanje osebnih podatkov, je pomembno upoštevati tudi določila Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 UPB-1), ki v 22. členu določa, da mora upravljavec osebnih podatkov za vsako posredovanje osebnih podatkov zagotoviti, da je mogoče pozneje ugotoviti, kateri osebni podatki so bili posredovani, komu, kdaj in na kakšni podlagi, in sicer za obdobje, ko je mogoče zakonsko varstvo pravice posameznika zaradi nedopustnega posredovanja osebnih podatkov.

Glede na navedeno pisna vloga lastnika za posredovanje podatkov omogoča dokazovanje obstoja dejanske zahteve za izpis seznama osebnih podatkov drugih posameznikov, ki prebivajo na njegovem naslovu v primeru potrebe dokazovanja aktivnosti uradnika pri preverjanju in posredovanju osebnih podatkov drugih posameznikov. Iz tega izhaja, da pridobitev izpisa podatkov zgolj na podlagi identifikacije lastnika na okencu, ni mogoča. Ob vlogi je potrebno izkazati in preveriti tudi lastništvo. Pripominjamo pa, da se že sedaj lahko vloga na upravno enoto posreduje tudi elektronsko.

Res pa je, da na portalu e-uprava, ki posameznikom z digitalnim kvalificiranim potrdilom omogoča izvajanje določenih storitev (npr. tudi izvajanje prijavno-odjavne obveznosti), te storitve še ni.

Na vaš predlog si bomo zato prizadevali dodati na portal e-uprava novo storitev, ki bo omogočila lažje preverjanje podatkov lastnikov, brez obiska upravne enote ter obenem tudi hitrejšo pridobitev želenih podatkov.