Odgovor Ministrstva za notranje zadeve, Direktorata za upravne notranje zadeve, migracije in naturalizacijo
Zakon o društvih, ki ureja ustavno zajamčeno pravico do združevanja, društvo opredeljuje kot samostojno in nepridobitno združenje, katerega ustanovitelji ustanovijo zaradi uresničevanja interesov, ki so ustanoviteljem (in kasneje članom) društva skupni. Člani torej v društvu uresničujejo svoje skupne interese in na ta način zadovoljujejo in uresničujejo potrebe po kulturnem, športnem, družabnem udejstvovanju, poglabljanju znanja, izmenjavi idej oziroma tiste interese, zaradi katerih je bilo društvo ustanovljeno in zaradi katerih se člani vanj povezujejo. Dejavnosti, ki jih opravlja društvo, so lahko namenjene le članom, lahko pa jih društvo izvaja na način, da so dosežki ali storitve društva na voljo tudi širši skupnosti. Samo društvu, ki s svojim delovanjem presega interese članov, oziroma so dosežki delovanja tako pomembni, da dvigujejo splošno raven zadovoljevanja določenih potreb v družbi in s tem prispevajo k razvoju področja, na katerem delujejo ali celo nadomestijo delovanje sicer potrebnih javnih inštitucij, se lahko podeli posebni status - status društva v javnem interesu. Dejstvo namreč je, da interesi ustanoviteljev, ki ustanovijo društvo zaradi skupnih (nepridobitnih) interesov, sprva praviloma niso javnega pomena (razen npr. gasilska društva, katerim statusa javnega interesa priznava že poseben zakon), niti ustanovitelji društva praviloma ne ustanovijo zaradi zadovoljevanja potreb širše družbe, prav tako ni nujno (in ni niti pravilo), da bo društvo s svojim delovanjem sploh kdaj preseglo interese svojih članov.
Zakon o društvih, ki kot splošen predpis ureja predvsem ustanovitev in delovanje društva, zato glede statusa društva v javnem interesu določa le splošne (osnovne) pogoje, ki jih mora društvo izpolnjevati, da izkaže, da je s svojim delovanjem preseglo interese članov in je splošno koristno. Ker društva delujejo na različnih področjih, kjer je mogoče ugotavljati njihovo delovanje v javnem interesu, posamezno področje delovanja društva pa praviloma sodi v resor posameznega ministrstva, je Zakon o društvih določil, da lahko ministrstva s posebnim zakonom podrobneje opredelijo področje delovanja oziroma dejavnosti, ki so v javnem interesu, oziroma jih zavezal, da (tudi zaradi poenotenih kriterijev) sprejmejo podzakonski akt, s katerim so podrobneje določeni kriteriji, ki jih morajo izpolnjevati društva, da lahko izkažejo pomembnejše dosežke svojega delovanja, če le te niso določeni že s posebnim zakonom (npr. Zakon o humanitarnih organizacijah).
Glede na navedeno se društvu torej zgolj z ustanovitvijo oziroma registracijo ne more priznati statusa društva, ki deluje v javnem interesu, zato ministrstvo prejetega predloga ne podpira in meni, da ni primeren za nadaljnjo obravnavo.
Predlog spremembe Zakona o društvih
Pobuda
Pozdravljeni.
Predlagam spremembo Zakona o društvih v delu, ki določa status društva v javnem interesu. Generalne določbe so opredeljene v Zakonu o društvih, ki dopušča, da se podrobnosti okrog podeljevanja tega statusa opredelijo v področnih zakonih za področja, ki so v zakonu našteta in menim, da ni nobeno izpuščeno. Postopek, ki je lahko za vsako področje seveda drugačen je dokumentarno in stroškovno obremenjujoč ter se mi zdi nasploh nepotreben tudi v kontekstu opravljenega dela s strani javnih uslužbencev, zato predlagam, da se ga v obstoječi obliki ukine. Torej predlagam tudi razbremenitev državne uprave in javnih uslužbencev. Kot sem si sam pogledal zadevo iz omenjenega statusa izhajata za društva zgolj dve boniteti in sicer prednostne točke pri konkuriranju na javne natečaje in možnost nakazila dela dohodnine tem društvom. Predlagam, da se te ugodnosti omogočijo vsem društvom, ki nimajo kot ustanovitelja oziroma soustanovitelja pravne osebe in v bodoče prekinimo z nepotrebnim podajanjem in kvazi obdelovanjem vlog za pridobitev statusa društva v javnem interesu. Hkrati ukinimo kar nekaj področnih pravilnikov, ki to materijo opredeljujejo. Menim, da je že s samo ustanovitvijo društva izkazan interes za delovanje v javnem interesu, brez nepotrebnega nadaljnjega kompliciranja.