Pobuda za spremembo ZPIZ 2

Odgovor Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti:

Uvodoma pojasnjujemo, da obsežnost in večje število členov (430. členov) zakona, samo po sebi še ne pomeni protiustavnosti. Protisutaven je zakon, ki v svoji zakonski materiji določena stanja ureja v nasprotju z določili Ustave RS.

V zvezi z zahtevo 406. člena ZPIZ-2 po uskladitvi zavarovanca pa pojasnjujemo, je pokojninsko in invalidsko zavarovanje zavarovanje za primer nastopa določenega rizika. Med rizike predmetna zakonodaja med drugim uvršča tudi starost, po kateri se predvideva, da posameznik ni več zmožen sam z delom zagotavljati svojega dohodka, zaradi česar je, v primeru izpolnjevanju tudi drugih pogojev iz zakona, lahko upravičen do starostne pokojnine, ki mu nadomešča dohodek, ki ga je prejemal tekom aktivne dobe. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS št. 96/12, v nadaljevanju ZPIZ-2) tako določa, da so pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja pogojene s statusom zavarovanca in pokojnina je v tem smislu nadaljevanje plače oziroma drugega dohodka iz dela, ki jo je zavarovanec prejemal do svoje upokojitve. Namen zakonodajalca pri ureditvi zadevne tematike je, da se vsem osebam, ki v okviru delovnega razmerja opravljajo neko delo ali samostojno dejavnost, zagotovi varna starost takrat, ko se odločijo zapustiti trg dela oziroma da se jim, v kolikor se pri delu poškodujejo, iz naslova zavarovanja zagotovijo ustrezna denarna nadomestila, ki nadomeščajo izpad osebnega dohodka, nastalega zaradi zmanjšane delovne zmožnosti oziroma da se njihovim družinskim članom, ki nimajo lastnih sredstev za preživljanje, po smrti hranitelja družine zagotovijo ustrezne pravice iz sistema PIZ. Upokojitev ni obvezna, zato se vsak sam odloči, ali se bo upokojil ali pa bo še naprej opravljal delo oziroma dejavnost, saj v skladu s pokojninsko zakonodajo status zavarovanca praviloma ni združljiv s statusom upokojenca oziroma uživalca pravice, razen v nekaterih zakonsko določenih primerih.


To pomeni, da nekdo ne more biti hkrati upokojenec, prejemati pokojnine in še biti zaposlen ali imeti s.p. ali opravljati poslovodno funkcijo v gospodarski družbi. Oseba, ki se želi upokojiti, tako mora predhodno izgubiti status zavarovanca (prenehanje zaposlitve, prenehanje opravljanja samostojne dejavnosti, itd.), saj se v nasprotnem primeru v smislu pokojninske zakonodaje šteje kot oseba, sposobna za delo, pri kateri zavarovalni primer (starost) ni nastopil. V skladu z določbo četrtega odstavka 406. člena ZPIZ-2 mora tako uživalec pokojnine, ki je ob uveljavitvi tega zakona opravljal delo ali dejavnost, na podlagi katere bi ponovno pridobil lastnost zavarovanca iz 14. člena (delavci v delovnem razmerju), 15. člena (samozaposlene osebe) in 16. člena tega zakona (družbeniki), najpozneje v roku enega leta od uveljavitve tega zakona (do 31.12.2013) uskladiti svoj status z določbami 116. člena ZPIZ-2, ki ureja ponovni vstop v zavarovanje. Ponovno lastnost zavarovanca bo zavarovanec pridobil z dnem vložitve prijave v zavarovanje, s tem pa mu bo mirovala pravica do pokojnine. V skladu s petim odstavkom 406. člena ZPIZ-2 se bo uživalcu pokojnine, ki v roku enega leta ne bo uskladil svojega statusa, od prvega dne naslednjega meseca po preteku roka pokojnina prenehala izplačevati, Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije pa bo na podlagi podatkov Zavoda za zdravstveno zavarovanje in Poslovnega registra za osebe, ki se v omenjenem roku enega leta ne bodo vključile v zavarovanje, po uradni dolžnosti ugotovil lastnost zavarovanca od 1. januarja 2014 dalje.

Glede na navedeno tako v skladu z določbami novega ZPIZ-2 ni dopusten sočasni status zavarovanca in uživalca pokojnine, razen v primeru, če zavarovanec dela oziroma opravlja dejavnost v sorazmernem delu polnega delovnega oz. zavarovalnega časa. V primeru torej, da bi uživalec pokojnine želel obdržati s.p. in kljub temu delno zapustiti trg dela, le-ta lahko uveljavi pravico do delne pokojnine. Delna pokojnina, ki je urejena v 40. členu ZPIZ-2, je namreč mogoča kljub ohranitvi statusa s.p. Delno se lahko upokoji zavarovanec, ki je izpolnil pogoje za predčasno ali starostno pokojnino in ostane v zavarovanju v obsegu, ki ustrezna sorazmernemu delu polnega delovnega oziroma zavarovalnega časa, vendar najmanj 4 ure dnevno ali 20 ur tedensko. V tem primeru se zavarovancu izplačuje sorazmerni del pokojnine, določen v višini iz tretjega odstavka 116. člena ZPIZ-2, ves čas opravljanja dela pa lahko zavarovanec po lastni volji izbira in spreminja obseg opravljanja dela oziroma dejavnosti (vendar za zavarovance iz 14. člena najmanj 4 ure dnevno ali 20 ur tedensko, za zavarovance iz 15. do 17. člena pa najmanj s polovico polnega zavarovalnega časa) in posledično zahteva tudi spremembo obsega sorazmernega dela pokojnine.

Nedopustnost hkratnega prejemanja pokojnine in dohodka iz samostojne dejavnosti, razen v primeru delne pokojnine, je že po predhodni pokojninski zakonodaji veljala za delavce v delovnem razmerju, z zadnjo reformo pa je bila uvedena tudi za samostojne podjetnike, ki so bili po prejšnji zakonodaji lahko v določenih primerih izvzeti iz obveznega zavarovanja (18. člen ZPIZ-1). V skladu z novim ZPIZ-2 se bodo tako morali tudi tisti, ki jim v skladu z 18. členom starega zakona (ZPIZ-1) ob izpolnjevanju določenih pogojev ni bilo potrebno biti obvezno zavarovan, vključiti v obvezno zavarovanje za najmanj 4 ure in plačevati enake prispevke kot ostali zavarovanci. Zakonodaja tu sledi načelu, da morajo biti vse oblike dela enako vrednotene in da mora vsak, ki opravlja kako delo oz. zanj prejema dohodek, biti zavarovan in plačevati prispevke. Z vidika nastopa rizika starosti namreč ni razlogov za različno ureditev dela na podlagi pogodbe o zaposlitvi oziroma na podlagi opravljanja dela iz samostojne dejavnosti.

Pojasnjujemo pa, da delo upokojencev kljub temu ni v celoti onemogočeno, saj lahko upokojenci sklepajo pogodbe civilnega prava oziroma avtorske pogodbe. Če namreč niso podani elementi delovnega razmerja, kar primarno presoja delodajalec, nadzoruje pa Inšpektorat RS za delo, lahko upokojenci po upokojitvi neomejeno sklepajo civilne pogodbe po Obligacijskem zakoniku (Uradni list RS, št. 97/07-uradno prečiščeno besedilo), na primer podjemno pogodbo ali pogodbe po avtorskem pravu v primerih, ko gre za avtorsko delo. ZPIZ-2 upokojencu ne omejuje, da poleg pokojnine tako pridobiva dohodke na podlagi sklenjenih pogodb civilnega prava oziroma avtorskih pogodb. Hkrati pojasnjujemo še, da je upokojencem po noveli Zakona o urejanju trga dela (Ur.l. RS, št. 21/2013) omogočeno opravljanje začasnih ali občasnih del, ki lahko vsebujejo tudi elemente delovnega razmerja.

Na koncu pa bi želeli dodati, da na trenutno na MDDSZ potekajo aktivnosti, na podlagi katerih bi se omenjeni enoletni rok iz 406. člena ZPIZ-2 podaljšal.