Odgovor Ministrstva za finance, Davčne uprave RS:
V zvezi s postopkom izdaje in izvajanja t.i. pred-registracijskega nadzora pri izdaji ID DDV smo pisali že Ministrstvu za finance v dopisu št. DT 007-49/2013 (01-810-06)-02 z dne19. 3. 2013, in sicer na zahtevo takratnega Ministrstva za pravosodje in javno upravo v zvezi s predlogom za administrativno razbremenitev oziroma poenostavitev postopkov » Pobudo 92« - eVEM točke – predlog za skrajšanje zakonskega roka za izdajo ID za DDV na dva delovna dneva.
V navedenem dopisu, s katerim predpostavljamo, da ste seznanjeni s strani Ministrstva za finance, smo podrobno opisali vzroke za izvajanje nadzora pred pridobitvijo ID DDV, zato v tem dopisu tega še enkrat ne ponavljamo in vam ga pošiljamo v prilogi.
V zvezi z diskriminatornim ravnanjem davčne uprave do tujih državljanov pri pridobivanju ID DDV pa pojasnjujemo, da je Davčna uprava že v letu 2007 izdala usmeritve za izvajanje nadzora pred izdajo ID DDV in prenehanje identifikacije za DDV po uradni dolžnosti. V usmeritvah so prepisani postopki pred-registracijskega nadzora in tudi določeni indikatorji tveganja, ki jih je trenutno okrog 30, na podlagi katerih se določi stopnja tveganja zahtevka za izdajo ID DDV, kar posledično prinaša tudi določene ukrepe v postopku izdaje ID DDV (dodatni zahtevki za podatke, informacije, pregled na terenu, itd). Torej določitev tveganja in s tem tudi določitev ravni izvajanja pred-registracijskega nadzornega postopka ne temelji na enem samem indikatorju, in sicer, da ustanovitelj ni državljan Republike Slovenije.
Davčni organ torej obseg pred-registracijskega nadzora ugotavlja na podlagi vseh indikatorjev tveganja, ki jih imamo v sistemu določitve tveganja vlog pridobitev ID DDV. Nato na podlagi presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj, zbranih v pred-registracijskem postopku, davčni organ odloči o izdaji oziroma neizdaji ID DDV.
Pri tem je treba navesti, da je rok za izdajo identifikacijske številke za DDV, v katerem mora davčni organ odločiti o zahtevku za izdajo identifikacijske številke za DDV, določen v četrtem odstavku 130. člena Pravilnika o izvajanju zakona o davku na dodano vrednost (v nadaljevanju PZDDV) po katerem mora davčni organ o zahtevku odločiti najpozneje do zadnjega dne meseca, ki sledi mesecu vložitve zahtevka. V primerih davčnih zavezancev, ki nimajo sedeža v Sloveniji, so v 131. členu PZDDV določeni drugačni (posebni) roki.
Rok za izdajo identifikacijske številke za DDV iz 130. člena PZDDV je torej skrajni rok, do katerega mora davčni organ odločiti o izdaji identifikacijske številke in v katerem lahko izvede vse postopke, ki so potrebni, da se ugotovi upravičenost izdaje identifikacijske številke za DDV.
Vendar pa po podatkih iz naših evidenc izhaja, da je DURS od 1.1.2010 do 28.2.2013 identificiral 30.944 zavezancev za DDV, povprečni čas od prejema vloge pa do izdaje ID DDV pa je znašal 12 dni. Samo v zadnjem letu in pol je bilo na primer izdanih preko 800 zavrnilnih odločb, ker zavezanci niso predložili ustreznih dokazil, ker niso dokazali namena opravljanja dejavnosti bodisi niso predložili ustreznega inštrumenta zavarovanja (navedeno izhaja tudi iz priloženega dopisa).
Tudi iz sodne prakse Sodišča EU (sodba C-527/11 z dne 14. 3. 2013) izhaja, da imajo države članice v določeni meri prosto presojo pri sprejemanju ukrepov za zagotovitev identifikacije davčnih zavezancev za DDV in da morajo zagotavljati resničnost vpisov v register davčnih zavezancev zaradi omogočanja pravilnega delovanja sistema DDV. Tako mora, tudi po mnenju Sodišča EU, pristojni nacionalni organ preveriti status davčnega zavezanca, preden mu dodeli identifikacijsko številko za DDV. Pri tem pa je treba ugotoviti, da se z ukrepi nadzora, ne sme omejevati pravica davčnih zavezancev do odbitka dolgovanega ali plačanega DDV od naložb za potrebe transakcij, ki jih nameravajo izvesti in za katere velja pravica do odbitka.
Hkrati je treba omeniti, da kot izhaja iz sodne prakse, ki jo izvaja tudi davčna uprava, da je vpis davčnega zavezanca v register davčnih zavezancev za DDV formalna zahteva, tako da davčnemu zavezancu ni mogoče preprečiti, da bi uveljavljal pravico do odbitka, ker se ni registriral kot zavezanec za DDV, preden je uporabil blago, kupljeno v okviru svoje obdavčene dejavnosti.
Na podlagi navedenega menimo, da naši postopki nadzora pred izdajo ID DDV nikakor niso diskriminatorni do tujcev, kajti temeljijo na nizu objektivnih kriterijev in ne samo na podatku, da je ustanovitelj podjetja tujec. Prav tako, kot je razvidno tudi iz omenjene sodbe Sodišča EU, naši postopki nadzora pred izdajo ID DDV niso v nasprotju s pravili EU. Glede na to, da je zahtevkov za identifikacijo veliko, med 500 do 800 na mesec, na osnovi enega ali nekaj primerov, kjer so tujci dobili ID DDV pozneje, kot pa ostali zavezanci, ni mogoče trditi, da gre za diskriminatorno obravnavo.
Pridobitev ID številke za DDV
Pobuda
V zadnjem času opažamo diskriminatorno odobravanje posameznih podjetji pri obravnavi vlog za pridobitev ID številk za DDV.
Velikanska razlika se pojavlja med podjetji, katerih lastniki so državljani Republike Slovenije in podjetji katerih lastniki so tujci, ne glede na narodnost.
Vsa podjetja, ki oddajo vlogo za pridobitev ID številke in nimajo pogojev za obvezno vključitev v sam sistem DDV morajo vlogi za pridobitev omenjene številke priložiti določena dokazila, na podlagi katerih se na DURS-u odločijo, ali je podjetje »resno« in bo delovalo v skladu z zakonodajo oz. ni primerno in mu ne dodelijo ID številke za DDV.
Opis konkretnega dogajanja v zadnjih mesecih:
1. Novoustanovljeno podjetje, katerega ustanovitelj je državljan Republike Slovenije odda vlogo za pridobitev ID številke z naslednjimi dokazili:
• dopis iz katerega je razvidno, kdo je odgovorna oseba podjetja, kontaktni podatki podjetja, kratek opis dejavnosti podjetja
• podpisani pogodbi o medsebojnem sodelovanju za že dogovorjene posle z bodočimi kupci oz. dogovorjene namere o medsebojnem sodelovanju z bodočimi kupci
• NAJPOMEMBNEJŠA PREDPOSTAVKA: v podjetju ni nobene zaposlene osebe, poslovodna oseba nima pogodbe o poslovodenju s podjetjem
2. Novoustanovljeno podjetje, katerega ustanovitelj je NI državljan Republike Slovenije odda vlogo za pridobitev ID številke z naslednjimi dokazili:
• dopis iz katerega je razvidno, kdo je odgovorna oseba podjetja, kontaktni podatki podjetja, kratek opis dejavnosti podjetja
• podpisani pogodbi o medsebojnem sodelovanju za že dogovorjene posle z bodočimi kupci oz. dogovorjene namere o medsebojnem sodelovanju z bodočimi kupci
• NAJPOMEMBNEJŠA PREDPOSTAVKA: v podjetju ŠE NI nobene zaposlene osebe, ker je podjetje v fazi pridobivanja delovnega/ih dovoljenj, za kar seveda obstajajo dokazi (vloga za pridobitev delovnega dovoljenja)
Rezultat omenjenih dveh vlog:
Add 1) Podjetje s slovenskimi lastniki, pridobi ID številko za DDV brez kakršnih koli dodatnih dokazil. DURS-a sploh ne zanima kdo bo v podjetju delal in ali ima poslovodna oseba s podjetjem sklenjeno pogodbo o poslovodenju. Podjetje s slovenskimi lastniki pridobi ID številko za DDV v 3 dneh.
Add 2) Podjetje s tujimi lastniki je pozvano k dopolnitvi vloge, saj pogodbe ne zadoščajo oz. niso ravno to, kar na DURS-u pričakujejo. Od podjetja zahtevajo veljavno delovno dovoljenje. V kolikor podjetje nima veljavnega delovnega dovoljenja od njega zahtevajo najmanj pogodbo o poslovodenju s poslovodno osebo. Pridobitev ID številke za podjetje s tujimi lastniki lahko traja tudi več kot mesec dni!