Pobuda za spremembo obrazca - Vloga za izdajo dovoljenja/predhodne privolitve za nabavo delov orožja ali streliva

Odgovor Ministrstva za notranje zadeve, Direktorata za upravne notranje zadeve, migracije in naturalizacijo:

1. Prva pobuda se nanaša obrazec vloge za izdajo dovoljenja/predhodne privolitve za nabavo delov orožja ali streliva, ki je predpisan v 24. členu Pravilnika za izvajanje Zakona o orožju (Ur. list RS, št. 40/05, 82/07, 63/10 in 52/13). Pobudnik predlaga, da se omenjeni obrazec dopolni z več rubrikami za strelivo, saj mora posameznik, ki poseduje dovoljenje za posest orožja za več kosov orožja, v primeru nabave streliva izpolnjevati več obrazcev in ima s tem več stroškov, ki so nepotrebni.

Iz določb Zakona o orožju (Ur. list RS, št. 23/05 – UPB1 in 85/09) izhaja, da je promet z orožjem in strelivom omejen. Pri strelivu ta omejitev pomeni vezanost nabave določene vrste streliva na posest konkretnega orožja za katero se uporablja strelivo, izpravnost orožja, vrsto orožne listine, ki je izdana za to orožje (orožni list, dovoljenje za posest itd) in upravičen razlog za izdajo orožne listine. Nadalje je potrebno upoštevati tudi okoliščino, da se dovoljenje za posest orožja izda tudi za orožje, ki ni varno za uporabo oziroma je nedelujoče, vendar nima statusa onesposobljenega orožja v smislu zadnjega odstavka 3. člena Zakona o orožju. Tem kriterijem sledi tudi določba 47. člena Zakona o orožju, po kateri lahko posameznik nabavlja strelivo za lovsko, športno ali varnostno orožje na podlagi orožnega lista za to orožje. Posamezniku, ki za orožje nima takšne vrste orožne listine pa upravni organ lahko izda dovoljenje za nabavo streliva le izjemoma, in sicer če poseduje drugo vrsto orožne listine (dovoljenje za posest, priglasitveni list itd) za orožje, ki je preizkušeno in žigosano po predpisih o preizkušanju in žigosanju oziroma označevanju ročnega strelnega orožja in streliva. Menimo, da se mora nabavo streliva obravnavati individualno in sicer za eno vrsta streliva ena vloga in eno dovoljenje, saj se po Zakonu o orožju za orožje šteje tudi strelivo. Obrazec vloge za izdajo dovoljenja za nabavo streliva ni plačljiv, objavljen je na e-portalu v Word obliki, tako da je posamezniku omogočena neposredna uporaba tega obrazca. V zvezi z obrazcem vloge za izdajo dovoljenja za nabavo streliva je v tretjem odstavku 24. člena Pravilnika za izvajanje Zakona o orožju predpisano, da mora upravni organ upoštevati tudi vlogo, ki ni vložena na predpisanem obrazcu, če je izrecno označena kot taka in če vsebuje vse podatke, ki so določeni na predpisanemu obrazcu. Iz navedenega sledi, da lahko posameznik z eno vlogo zaprosi za izdajo dovoljenja za nabavo več vrst streliva (več zahtevkov), kar je skladno tudi z določbami Zakona o splošnem upravnem postopku. Podobne ugotovitve veljajo za dovoljenja za nabavo streliva saj ta dovoljenja tiskajo upravne enote s pomočjo računalniškega programa za vodenje evidenc o izdanih orožnih listinah. Poleg tega bi lahko imel posameznik z enim dovoljenjem, s katerim se mu dovoli nabavo več vrst streliva veliko večje stroške in zamudo časa kot pa v primeru, da se izda dovoljenje za nabavo za vsako vrsto streliva posebej. To še zlasti velja, ko posameznik ne nabavi vseh vrst streliva pri enem trgovcu.

V primeru športnih strelcev, ki posedujejo za različne vrste športnega orožja dovoljenje za posest orožja pa se lahko strinjamo s pobudnikom, da je računalniški obrazec vloge za izdajo dovoljenja za nabavo streliva do njih "neprijazen" saj morajo v primeru nabave različnih vrst streliva – več zahtevkov v obrazce večkrat vnesti svoje osebne podatke. Zato bomo v tem delu upoštevali pobudo ter s spremembo omenjenega pravilnika dopolnili obrazec vloge.

2. V drugi pobudi pobudnik predlaga spremembo 8a in 12. člena Zakona o orožju (Ur. list RS, št. 23/05 – UPB1 in 85/09), in sicer ukinitev pristojnosti za izdajo orožnih listin po stalnem prebivališču posameznika. V pobudi navaja, da veliko ljudi dela izven upravne enote v kateri imajo prijavljeno stalno prebivališče in osebni prihod na pristojno upravno pomeni za vlagatelja vloge dodatni strošek in nepotrebno izgubo časa. To bi lahko uredil tudi na drugi upravni enoti.

Možnost ukinitve pristojnosti za izdajo orožnih listin po stalnem prebivališču posameznika, kot je določeno v 8a in 12. členu Zakona o orožju je že bil predmet preučevanj ob noveli Zakona o orožju leta 2004 in 2009, tako kot je bilo storjeno na nekaterih drugih upravnih področjih (npr. področje osebnih listin, prometa). Vendar pa smo prišli do zaključka, da temu nasprotuje sama narava orožja, saj je orožje nevarna stvar, ki pomeni neposredno nevarnost za zdravje in življenje ljudi, za javni red ter varnost države. Slednje izhaja že iz 1. člena Zakona o orožju. Pojavnost orožja pri storitvi kaznivih dejanj ni samo težava posameznih držav temveč je to težava večjih razsežnosti. Slednje potrjuje navsezadnje Protokol o nedovoljeni proizvodnji strelnega orožja, njegovih sestavnih delov in streliva ter trgovini z njimi, ki dopolnjuje Konvencijo Združenih narodov proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu (Uradni list RS, št. 48/04). Vse navedeno pa je razlog, da je promet z orožjem omejen. Ta omejenost prometa z orožjem se med drugim kaže, da lahko upravni organ izda orožno listino le posamezniku, ki izpolnjuje pogoje določene v 14. členu Zakona o orožju. Hkrati pa daje določba 59. člena navedenega zakona upravnemu organu pooblastilo, da po uradni dolžnosti odvzame orožje in orožne listine, če imetnik orožja ne izpolnjuje predpisanih pogojev. Iz citiranih določb sledi, da bi bil z odpravo pristojnosti po stalnem prebivališču oslabljen oziroma otežen nadzor nad posestjo orožja, kar pa je v nasprotju s slovenskim pravnim redom in mednarodnimi sporazumi h katerim je Republika Slovenije pristopila. V tej povezavi ni mogoče zanemariti okoliščine, da je stalno prebivališče osebe navezna okoliščina glede hrambe orožja in registracije orožja, prav tako je treba omeniti, da je posest orožja privilegij in ne pravica.