Odgovor Ministrstva za notranje zadeve, Direktorata za javni sektor:
Glede smeri izobrazbe kot pogoja za zasedbo delovnega mesta pojasnjujemo, da Zakon o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 63/07–UPB3, 65/08, 69/08-ZTFI-A, 69/08-ZZavar-E, 74/09 Odl.US: U-I-136/07-13 in 40/12-ZUJF, v nadaljevanju: ZJU) v 79. členu določa pogoje za delovna mesta, med katerimi ob splošnih pogojih, ki jih določajo predpisi s področja delovnega prava, določa tudi stopnjo in smer izobrazbe ter ostale pogoje, potrebne za zasedbo uradniškega ali strokovno tehničnega delovnega mesta. Prav tako Uredba o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in v pravosodnih organih (Uradni list RS, št. 58/03, 81/03, 109/03, 43/04 (58/04 popr.), 138/04, 35/05, 60/05, 72/05, 112/05, 49/06, 140/06, 9/07, 101/07 Skl.US: U-I-330/05-10, U-I-331/05-9, U-I-337/05-9, 33/08, 66/08, 88/08, 8/09, 63/09, 73/09, 11/10, 42/10, 82/10, 17/11, 14/12, 17/12, 23/12, 98/12, 16/13, 18/13, 36/13, 51/13 in 59/13) v četrtem odstavku 53. člena določa:
»(4) Za posamezno delovno mesto se lahko stopnja izobrazbe določi brez navedbe smeri. Pri uradniških delovnih mestih se lahko v sistemizaciji določi smer ali alternativno več smeri izobrazbe iste stopnje. Pri strokovno-tehničnih delovnih mestih se smer ali alternativno več smeri izobrazbe določi v razvrstitvi delovnih mest, ki je priloga k tej uredbi, ali v sistemizaciji.«.
Razlog za takšno ureditev je v tem, da v določenih primerih ni možno natančno opredeliti smeri izobrazbe, ki je potrebna za opravljanje določenih nalog. Glede na to, da je prav tako potrebno upoštevati možnost glede določitve stopnje izobrazbe, ki izhaja iz določb 87. člena ZJU, in se nanaša na dejstvo, da je možno določiti minimum izobrazbe (na primer: najmanj višja ali najmanj visoka strokovna izobrazba), pri čemer pa velja upoštevati dejstvo, da na visoki strokovni izobrazbi določenih smeri ni, se v aktu o sistemizaciji delovnih mest lahko določajo smeri izobrazbe selektivno.
To pomeni:
- kadar je možno natančno opredeliti zahtevano smer izobrazbe, ki jo je možno tudi nedvoumno identificirati v okviru natečajnega postopka, jo je smiselno uvrstiti tudi med zahtevane pogoje za zasedbo delovnega mesta,
- kadar pa smeri izobrazbe ni možno natančno opredeliti oziroma za opravljanje dela na določenem delovnem mestu ni nujno potrebna točno določena smer izobrazbe, je smiselno v sistemizaciji delovnih mest določiti samo zahtevano stopnjo izobrazbe.
Nadalje v zvezi s strokovnim izpitom iz upravnega postopka kot pogoja za zasedbo delovnega mesta pojasnjujemo, da je potrebno upoštevati tretji odstavek 31. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06-UPB2, 105/06-ZUS-1, 126/07, 65/08, 47/09 Odl.US: U-I-54/06-32 (48/09 popr.), 8/10 in 82/13), ki ureja pogoje za vodenje upravnega postopka in določa:
»(3) Strokovni izpit iz upravnega postopka mora oseba opraviti najkasneje v treh mesecih od sklenitve delovnega razmerja za delovno mesto, kjer je strokovni izpit iz upravnega postopka določen kot pogoj za zasedbo delovnega mesta.«.
Navedena določba pomeni, da je treba za delovna mesta, na katerih javni uslužbenci opravljajo naloge vodenja in odločanja v upravnem postopku, v skladu zakonom, ki ureja splošni upravni postopek, v skladu z Uredbo o izobrazbi in strokovnem izpitu za vodenje in odločanje v upravnem postopku (Uradni list RS, št. 12/13) ter v skladu s petim odstavkom 53. člena Uredbe o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in v pravosodnih organih, za delovna mesta, na katerih se opravljajo naloge vodenja upravnega postopka in odločanja v upravnem postopku, kot pogoj določiti strokovni izpit iz upravnega postopka.
Strokovni izpit kot pogoj za zasedbo delovnega mesta je treba objaviti tudi v javnem natečaju, kjer je treba v besedilu natečaja navesti, da lahko kandidat, ki tega strokovnega izpita nima opravljenega, le-tega opravi v roku treh mesecev po sklenitvi pogodbe o zaposlitvi. V postopku ugotavljanja izpolnjevanja pogojev pa je treba enako obravnavati kandidate, ki imajo ta pogoj izpolnjen kot tiste, ki strokovnega izpita iz upravnega postopka nimajo opravljenega. V skladu z zakonom ga namreč lahko, kot je že navedeno, opravijo v treh mesecih po sklenitvi pogodbe o zaposlitvi, kar pomeni, da neizpolnjevanje tega pogoja ne more biti kriterij za izločanje kandidatov oziroma za njihovo neuvrstitev v izbirni postopek. V aktu o sistemizaciji delovnih mest pa ne more biti določen opravljen strokovni izpit iz upravnega postopka kot pogoj za zasedbo delovnega mesta, ki bi ga kandidat moral izpolnjevati že ob prijavi na prosto delovno mesto, ker zakon omogoča, da ga lahko opravi kasneje.
Zaposlovanje v javni upravi in izbira strokovnih kadrov
Pobuda
Spoštovani.
V razpisnih pogojih za prosto uradniško delovno mesto v javni ali občinski upravi je med podanimi pogoji skoraj vedno zahtevan strokovni izpit iz upravnega postopka. Ta pogoj ima vedno tudi dodatno obrazložitev »V primeru, da izbrani kandidat strokovnega izpita iz upravnega postopka nima opravljenega, ga mora opraviti najpozneje v treh mesecih od sklenitve delovnega razmerja«.
Pri ugotavljanju ustreznosti kandidata se po povratnih informacijah kadrovskih služb (javne in občinske uprave) izpit iz upravnega postopka NE upošteva kot izpolnjevanje dodatnega pogoja in tudi, da so to navodila pristojnega ministrstva. Tako je popolnoma brezpredmetno ali kandidat ima opravljen izpit ali ne.
Seveda sta pri izbiri kandidata najpomembnejša pogoja izobrazba in delovne izkušnje, vendar se v praksi to ne upošteva. Pri pogojih za prosto uradniško mesto (primer svetovalec na oddelku za prostor – upravna enota ali občina) ni podana podrobnejša smer izobrazbe (v tem primeru naj bi to bila arhitekturna ali gradbena smer), prav tako so delovne izkušnje zanemarljive.
Zakaj država v obdobju varčevanja ne spremeni navodil pri pogojih za prosto uradniško mesto oziroma se določeni pogoji predpišejo bolj podrobno. Na trgu dela je veliko primernih kandidatov, ki imajo že opravljen izpit iz upravnega postopka, kot tudi veliko visoko izobraženih kadrov z več kot zahtevanimi delovnimi izkušnjami.
V primeru zahtevanega izpita iz upravnega postopka bi država privarčevala. Cena izpita, z dodatnim gradivom in izobraževanjem stanje med 100 in 200 evri in več, zraven je potrebno dodati še, da je uradnik do treh mescev delovno nesposoben, saj ne mora popolnoma opravljati sovjega dela (odločati v različnih zadevah).
Prav tako bi bilo bolj priporočljivo, glede na določeno prosto uradniško mesto, podrobno določiti smer izobrazbe in zahtevane delovne izkušnje. Predvsem na področju prostora so ti pogoji nedorečeni in vodijo v težave, ki se kažejo v dolgotrajnih postopkih izdaje gradbenega dovoljenja in pri prostorski politiki. Te težava je prepoznalo tudi Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Direktorat za prostor, v konceptu normativnih sprememb na področju urejanja prostora in graditve objektov.
Težave glede strokovnosti so velike, ker so uradniki ne spoznajo in nimajo znanja s področja gradnje in prostora (v približno 90%). Svetovalci ne znajo brati arhitekturnih načrtov, ne poznajo osnov gradbenih in prostorskih elementov. Večkrat zahtevajo dodatna pojasnila iz strokovne literature, dodatna potrdila iz uradnih evidenc, kljub temu da si jih morajo skladno s zakonom o upravnem postopku pridobiti sami. Pri tolmačenju prostorskih aktov, se kljub pojasnilom stroke odločajo nasprotno, kar vodi v daljše postopke, dodatne stroške, vse v nasprotju s zakonom o upravnem postopku. Velik del tega bi se rešilo z izbiro kandidatov s pravilno strokovno izobrazbo (in/ali dodatnim, obsežnim, tudi dragim izobraževanjem zaposlenih).