Odgovor Ministrstva za infrastrukturo in prostor
Zahvaljujemo se za pobudo OAO in v zvezi s tem sporočamo sledeče:
V pobudi je podano vprašanje, zakaj še ni pripravljen Državni strateški državni načrt (DSPN), ki bi nadomestil Strategijo prostorskega razvoja Slovenije, saj naj bi bilo na njegovi podlagi načrtovanje državnih prostorskih ureditev - investicij bolj pregledno, pa tudi bolj učinkovito, potencialna izguba kohezijskih sredstev zaradi zamud pri načrtovanju in neizpolnjevanju okoljskih standardov pa bi bila zmanjšana na minimum, saj naj bi bilo za DSPN pripravljeno poročilo o vplivih na okolje.
Čeprav državni strateški prostorski načrt (DSPN) še ni pripravljen, pa je podlaga za pripravo državnih prostorskih načrtov Strategija prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04; SPRS) kot to določa veljavni Zakon o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt). Za SPRS ni bila pripravljena celovita presoja vplivov na okolje na podlagi določb Direktive SEA, saj je namreč takrat veljalo, da se obveznost izvajanja postopka presoje nanaša na dokumente, katerih priprava se je začela po juliju 2004. SPRS pa je bila v Državnem zboru RS sprejeta 18. junija 2004 na podlagi dolgotrajne priprave, v katero so bili vključeni resorji, občine in nevladne organizacije, in široke razprave in postopka usklajevanja. Ne glede na to, da presoja ni bila potrebna, pa je bila za SPRS pripravljena Študija za celovito presojo vplivov na okolje (na podlagi takrat veljavnega Zakona o varstvu okolja), ki je tudi podala ugotovitve in usmeritve glede nadaljnjega načrtovanja prostorskih ureditev državnega pomena. SPRS torej še vedno predstavlja legitimen in vsebinsko ustrezen dokument, saj so z njo predvidene oz. določene vse ključne prostorske ureditve, za katere se pripravljajo državni prostorski načrti. Vključuje tudi vsebine varstva okolja: te so vključene v ciljih, v prioritetah, v zasnovi ter v poglavjih z usmeritvami po treh prostorskih podsistemih, vključene pa so tudi v zadnjem poglavju o usklajevanju razvojnih potreb in varstvenih zahtev.
S SPRS morajo biti usklajeni tudi drugi razvojni sektorski dokumenti države, kar je podlaga za pričetek priprave državnih prostorskih načrtov. Vlada RS je do sedaj sprejela že 145 državnih prostorskih načrtov, od katerih jih je vsaj 49 takih (sprejetih tudi že leta 2005), kjer načrtovane prostorske ureditve še niso realizirane – večinoma zaradi pomanjkanja finančnih sredstev. Med sprejetimi in realiziranimi državnimi prostorskimi načrti pa je na drugi strani kar nekaj takih, kjer so bila evropska sredstva uspešno pridobljena in porabljena. Trditev v pobudi, da je razlog za težave pri pridobivanju kohezijskih sredstev nesprejeti DSPN zato ne drži.
Priprava DSPN je povezana s pripravljenostjo strokovnih podlag, ki jih morajo zagotoviti posamezni nosilci za svoja področja, da bi bilo mogoče njihove predloge učinkovito povezati v načrt in jih uskladiti. Od sprejema določila o pripravi DSPN pa do danes ni bilo zagotovljenih finančnih sredstev, prav tako ni bilo politične odločitve o njegovi pripravi, deloma tudi zaradi časovne komponente, ki jo predstavlja obsežno usklajevanje s številnimi deležniki.
Glede na nove okoliščine in izzive bo treba SPRS, ki je v veljavi deset let, posodobiti in ažurirati, česar smo se že lotili. To omogočajo tudi zadnje spremembe in dopolnitve ZPNačrt v letu 2012 (Prehodne in končne določbe, 31. člen ZPNačrt-B), ki določajo, da je do uveljavitve DSPN omogočeno spreminjanje in dopolnjevanje SPRS po postopku, ki na podlagi 23. člena velja za pripravo DSPN, z izjemo določb četrtega odstavka tega člena. Za spremembe in dopolnitve SPRS se pripravi tudi celovita presoja vplivov na okolje.
Ocenjujemo, da bo prenova SPRS kompleksen proces, katerega ključen rezultat mora biti družbeni konsenz glede ciljev in usmeritev države na področju prostorskega razvoja.
Problemi pravilnega načrtovanja v prostoru glede principov varstva okolja
Pobuda
Sprašujem se, kdo v tej državi nadzira ali so zakoni s strani državne uprave realizirani ali ne in kdo odgovarja, če niso?
V nadaljevanju opozarjam, da je razlika med veljavno Strategijo prostorskega razvoja Slovenije in med Državnim strateškim prostorskim načrtom med drugim prav v tem, da so vsebine načrta konkretno postavljene v prostor in nadzirane z obdelavo Poročila o vplivih izvedbe načrta. Ob takem strateškem državnem načrtu tudi pridobivanje kohezijskih sredstev ne bi bilo več tako zamudno in težko dosegljivo, prav tako bi se prej izognili plačevanju kazni EU Komisiji za varstvo okolja, in uvajanje državnih prostorskih načrtov bi bilo preglednejše. V nadaljevanju podajam obrazložitve k zapisani pobudi pri čemer na začetku opozarjam na vsebine posameznih člankov. Za vsebine v naštetih člankih velja en skupni imenovalec – poleg skrajno nemarnega odnosa do varstva okolja še brezsramno zanemarjanje pravne države, pri čemer nam grozi izguba več sto mio eur.
Delo, 13. 8. 2013
Potrebnih bo 7,395 milijarde evrov naložb
Delo, 5. 8. 2013
V energetiki nimamo strategije, imamo samo sebične interese
Delo, 5. 8. 2013
Kako smotrno posegamo v prostor
Delo, 25. 7. 2013
Trojanski konj
Delo, 25. 7. 2013
Pri Senožečah vetrno polje s 40 vetrnicami
Delo, 23. 7. 2013
Župani navijajo za progo proti Kočevju
Delo, 27. 5. 2013
VELJAVNI ZAKON O PROSTORSKEM NAČRTOVANJU namreč določa:
Država je pristojna (11. člen) za:
1. določanje ciljev prostorskega razvoja države,
2. določanje izhodišč, usmeritev in pravil za načrtovanje prostorskih ureditev na vseh ravneh,
3. načrtovanje prostorskih ureditev državnega pomena,
4. sodelovanje v postopkih priprave občinskih in medobčinskih prostorskih aktov in
5. izvajanje nadzora nad zakonitostjo prostorskega načrtovanja na ravni občin.
Državna prostorska akta sta državni STRATEŠKI prostorski načrt in državni prostorski načrt (14. člen). Namen in vsebina državnega strateškega prostorskega načrta (22. člen) je opisana z naslednjim:
Z namenom zagotoviti usklajen in učinkovit prostorski razvoj ob smotrni rabi naravnih, prostorskih in drugih razvojnih potencialov se z državnim strateškim prostorskim načrtom na podlagi razvojnih potreb države in ob upoštevanju javnih koristi na področju varstva okolja, ohranjanja narave, trajnostne rabe naravnih dobrin, varstva kulturne dediščine ter ohranjanja človekovega zdravja določijo cilji in izhodišča prostorskega razvoja države ter določijo usmeritve za načrtovanje prostorskih ureditev državnega in lokalnega pomena. Na podlagi tega se v državnem strateškem prostorskem načrtu določi zasnovo prostorskih ureditev državnega pomena tako, da se razvojne potrebe, ki izhajajo iz razvojnih dokumentov države, uskladijo z varstvenimi zahtevami.
Postopek priprave državnega strateškega prostorskega načrta se začne s sklepom, ki ga sprejme vlada (23. člen). Ministrstvo pripravi osnutek državnega strateškega prostorskega načrta ob upoštevanju razvojnih aktov in dokumentov, s katerimi se določa celovita državna politika razvoja države in državna politika na področjih energetike, prometa, elektronskih komunikacij, poselitve, kmetijstva in gozdarstva, kulture in kulturne dediščine, varstva okolja, ohranjanja narave, upravljanja z vodami, obrambe, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, ipd. Ministrstvo za osnutek državnega strateškega prostorskega načrta zagotovi tudi pripravo poročila o vplivih izvedbe tega načrta.
S poročilom o vplivih na okolje (določba 24. člena) se opišejo in ovrednotijo vplivi izvedbe državnega strateškega prostorskega načrta na gospodarski in socialni razvoj države ter doseganje okoljskih ciljev.
Zakon vsebuje določilo, ki do danes ni izpolnjeno, vse od časa uveljavitve zakona, to je leta 2007, saj v 91. členu zakon določa:
(1) Ministrstvo pripravi državni strateški prostorski načrt najkasneje v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov.
(2) Do uveljavitve državnega strateškega prostorskega načrta se državni prostorski načrt pripravlja skladno z Odlokom o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04).