Ukinitev Pravilnika o meroslovnih zahtevah za merilne instrumente

POBUDA za ukinitev Pravilnika o meroslovnih zahtevah za merilne instrumente, ki se uporabljajo za merjenje izolacijske upornosti, impedance zanke, ozemljitvene upornosti povezav in povezav za izenačitev potencialov in ozemljitvene upornosti (U.L. RS 26 / 2. 3. 2002).

Ugotovitve :
1. Citirani pravilnik je naslednik jugoslovanskih pravilnikov iz UL SFRJ 32/87, 58/85, 31/84 in 13/83 in je bil izdan leta 2002 na podlagi prvega in četrtega odstavka 11. člena Zakona o meroslovju (UL RS 22/00).

2. Prilagojen je bil v celoti zahtevam in vsebini takrat novih slovenskih standardov SIST EN 61557 -1, -2, -3, -4, in -5. To so standardi, ki predpisujejo načrtovanje in gradnjo merilnih instrumentov za merjenje električnih veličin, ki so navedene v naslovu Pravilnika in se merijo v glavnem zaradi preverjanja varnega delovanja električnih inštalacij.

3. Zgoraj navedeni standardi so osnova za projektiranje, gradnjo in delovanje merilnih instrumentov, ki so namenjeni merjenju štirih omenjenih električnih veličin.

4. Pravilnik podvaja tisto, kar že mora upoštevati tisti proizvajalec merilne opreme, ki se sklicuje na citirane evropske in s tem tudi slovenske standardizacijske dokumente in so namenjeni proizvajalcem specifične merilne opreme kot sledi :
Pravilnik predpiše izraze in definicije prepisane iz citiranih standardov :
- II. poglavje MEROSLOVNE ZAHTEVE v členih 3. do 8. predpiše tehnične zahteve in pogoje uporabe, ki so dosledno prepisani iz standardov,
- III. poglavje TEHNIČNE ZAHTEVE,
- IV. poglavje NAPISI IN OZNAKE in
- V. poglavje UGOTAVLJANJE SKLADNOSTI se sklicujejo na navedene standarde in so v zadnjem
- VI. poglavju dodane še vse birokratsko – tehnične zahteve, ki so jih poznali že jugoslovanski predhodniki Pravilnika.

5. Korektno izvajanje določb Pravilnika s strani Urada za meroslovje je :
- slovenskim proizvajalcem in prodajalcem merilne opreme, ki pokriva navedena področja merjenja, otežkočil plasma proizvedene opreme za slovenske uporabnike. V Sloveniji proizvedena oprema, ki se pretežno izvaža (do 95%), pride zaradi podvajanja nesmiselnih preverjanj s strani Urada, na slovenski trg s povprečno enoletno zamudo glede na prodajo na tujih trgih, ki nimajo takih Pravilnikov kot mi,
- skoraj v celoti izločil vse tuje proizvajalce navedene merilne opreme, ker ti:
a.) nočejo pokriti stroškov za ponovno preverjanje meroslovnih lastnosti merilne opreme, ki je z njihove strani deklarirana kot skladna z navedenimi standardi (v glavnem tudi zaradi majhe potrebe in ekonomske moči slovenskega trga ter visokih stroškov tipskih odobritev s strani Urada),
b.) niso pripravljeni za predpisani postopek preverjanja s strani Urada za meroslovje posredovati in razkriti tehnološke tajne in posebnosti zaščitene programske opreme instrumentov, kar Urad zahteva za svoj postopek izvajanja tipske odobritve,
- zaradi zgoraj opisanih postopkov iz slovenskega gospodarskega prostora izločena praktično vsa sodobna tuja (in tudi nekatera domača) merilna oprema za potrebe preverjanja varnosti električnih inštalacij,
- zaradi administrativno – tehničnih zahtev Urada ob obnavljanju iztečenega roka veljavnosti tipske odobritve, se te ne podaljšujejo in postane zato neuporabna starejša a tehnično še povsem uporabna merilna oprema,
- tuji proizvajalci obravnavane opreme zahtevajo od njihovih slovenskih zastopnikov, da naj bi se vložila pritožba pri Komisiji evropskih skupnosti zaradi neizpolnjevanja prava skupnosti, ki se nanaša na enotnost trga EU.

Vsled navedega predlagamo :

1. Ukinitev »Pravilnika o meroslovnih zahtevah za merilne instrumente, ki se uporabljajo za merjenje izolacijske upornosti, impedance zanke, ozemljitvene upornosti povezav in povezav za izenačitev potencialov in ozemljitvene upornosti.« (UL RS 26/2002).
Smoter :
Z ukinitvijo Pravilnika bi dosegli :
- izenačitev slovenskega pravnega reda iz področja elektrotehniškega meroslovja z vsemi ostalimi evropskimi državami, ki podobne regulative ne poznajo,
- odprtje slovenskega trga specifične merilne opreme, ki je sedaj praktično zaprt zaradi Pravilnika na področju, ki ga ta regulira,
- posredno poenostavitev in pocenitev izvajanja preverjanja varnosti električnih inštalacij, električne opreme strojev in strelovodov,
- izenačitev slovenskih izvajalcev meritev varnosti električnih inštalacij z izvajalci v Evropi, ki podobne regulative ne poznajo,
- odstranitev nepotrebne administrativno-tehnične ovire in stroškov, ki so s tem povezani.

Pozitivne posledice ukinitve Pravilnika :

- z izvzetjem merilnih instrumentov iz področja zakonskih meril (Zakon o meroslovju UL RS 22/2000 in 86/2004) bi se instrumenti za merjenje električnih veličin, ki jih ureja Pravilnik, izenačili z ostalo merilno opremo za merjenje elektromagnetnih veličin in bi se ti tako kot vsa ostala merilna oprema umerjali oziroma kalibrirali v smislu določb Zakona o meroslovju,

- varnost in verodostojnost izvajanja meritev impedance zanke, neprekinjenosti zaščitnih vodnikov in povezav za izenačevanje potencialov, izolacijske upornosti in upornosti ozemljitev, se ne bi zmanjšala, ker to dosledno regulirajo novi slovenski pravilniki in tehnične smernice iz leta 2009 (UL RS 41/2009) za področje električnih inštalacij, strelovodov in strojev. V njih se dosledno zahtevajo merilni postopki in merilna oprema, ki ustreza slovenskemu standardu SIST EN 61557, ki je neposredna osnova Pravilnika.

2. Uvedbo meroslovnega nadzora nad opremo, ki meri električne veličine iz ukinjenega pravilnika iz točke 1. tako, da bi se ta nadzor izvajal na dve leti oziroma preverjal na obdobja za katera jamči proizvajalec točnost merilnega instrumenta ob normalni uporabi.
Preverjanje bi lahko izvajali samo s strani Slovenske Akreditacije (SA) registrirani merilni laboratoriji.

Poročilom o izvedenih meritvah (preverjanjih varnosti električnih inštalacij v smislu Pravilnika o zahtevah za NN električne inštalacije – UL RS 41 / 2009 in Tehnične smernice TSG-N-002: 2009)) bi moralo biti obvezno priloženo poročilo o zadnji kalibraciji merilnega instrumenta, ki bi izmeril upornost zanke, upornost izolacije, ponikalno upornost ozemljitve in/ali neprekinjenost zaščitnega vodnika.
Za izvajanje meritev iz zgornjega odstavka bi se lahko uporabljali samo merilni instrumenti, ki bi bili skladni s slovenskim (evropskim) standardom SIST EN 61557.