Odziv Ministrstva za kmetijstvo in okolje, Agrencije RS za okolje
Iz pobude je mogoče razbrati nekaj predlogov za to, da bi postopki, ki so potrebni za začetek gradnje, potekali tekoče in se končali v rokih, ki za investitorje ne bi predstavljali nepotrebne zamude. Pobudnik oz. pobudnica opozarja predvsem na nespoštovanje zakonskih pravil, hkrati pa predlaga določene ukrepe, ki naj prikažejo resnično stanje na tem področju in tako spodbudijo k izboljšanju razmer.
Uvodoma je treba pojasniti, da državna uprava nima želje ovirati gospodarskega in drugega družbenega razvoja, pač pa je njena naloga izvrševati veljavno pravo, ki je čedalje obsežnejše, in ki je v prvi vrsti namenjeno varstvu javnega interesa (npr. varovanje stanja voda, vodnega režima ...). Pojasniti je treba še, da izdaja upravnih aktov ni mehaničen postopek, da ima državna uprava v vseh njenih delih na voljo le omejen (in čedalje manjši) kadrovski potencial, hkrati pa mora poskrbeti za osnovno procesno pravičnost, ki je v tem, da prej prispele vloge obravnava pred kasnejšimi.
Pobuda posebej izpostavlja, da je Agencija RS za okolje v nekem primeru o zahtevi odločila po izteku zakonskega roka. Opozoriti velja, da mora vsak upravni organ o vlogi, ki jo prejme, odločiti z upravnim aktom. Potek v zakonu določenega roka tako ne pomeni, da organu o zahtevi ni treba odločiti ali celo, da tega ne sme. Pravne posledice zamude tega roka mora oziroma sme uporabiti upravni organ, katerega odločitev je odvisna od odločitve Agencije RS za okolje, v tem primeru upravna enota. Nepravilno postopanje tega organa je lahko predmet pravnih sredstev. Opozoriti je treba še na določbe nekaterih zakonov, npr. Zakona o vodah, ki določa, da se ne glede na zakonsko določen rok po njegovem preteku do izdaje gradbenega dovoljenja odločbo o zavrnitvi vodnega soglasja izda in o tem obvesti pristojni upravni organ za gradbene zadeve, ki nato prekine postopek do pravnomočnosti odločitve o izdaji vodnega soglasja (deseti odstavek 153. člena Zakona o vodah).
Odziv Ministrstva za infrastrukturo in prostor
Na Ministrstvu za infrastrukturo in prostor se zavedamo, da tudi v primerih, ko zakonodajo spreminjamo v korist investitorja, v praksi prihaja do nekaterih nepravilno vodenih postopkov posameznih upravnih delavcev upravnega organa. V takih primerih je najbolje, da se z načinom dela in vodenjem postopka seznani nadrejenega upravnemu delavcu, oziroma predlaga pristojnemu ministrstvu izvedbo upravnega nadzora nad delom prvostopenjskega organa.
V izogib situacijam, kot jo opisujete v vašem dopisu, ministrstvo pri pripravi novega koncepta normativnih sprememb na področju urejanja prostora in graditve objektov razmišlja, da bi postopke izdajanja soglasij integrirali v postopek izdajanja gradbenih dovoljenj in v primeru nesodelovanja soglasodajalca, v postopek pritegnili ustrezno usposobljene strokovnjake za različna področja.
V času do sprejetja novega koncepta ministrstvo usmerja svoje napore k spremljanju dela upravnih organov pri vodenju postopkov in izdaji gradbenih dovoljenj, ter z izobraževanjem in izvajanjem upravnega nadzora odpravlja in spreminja neustrezne prakse.
Dolgotrajni postopki izdaje gradbenega dovoljenja
Pobuda
PROBLEM DOLGOTRAJNEGA POSTOPKA IZDAJANJA GRADBENIH DOVOLJENJ NI ZAKONODAJA AMPAK NERAZUMNO DOLGI POSTOPKI OBRAVNAVE VLOG IN DELO UPRAVNIH ORGANOV
Vsi napori za poenostavitev postopkov izdaje gradbenega dovoljenja gredo vedno v smeri spremembe zakonodaje. V praksi pa do dolgih rokov izdajanja gradbenih dovoljenj ne prihaja zaradi zakonodaje ampak zaradi nesmiselne prakse izdajanja gradbenih dovoljenj, ki jo upravni delavci prakticirajo zadnjih nekaj let.
Ker velikokrat zastopamo investitorje se srečujemo z dejstvom, da upravni delavci, po prejemu vloge za gradbeno dovoljenje, pričnejo zavračati vlogo in ne reševati vloge za gradbeno dovoljenje. Med investitorjem in upravnim delavcem se dobesedno prične boj za pridobitev gradbenega dovoljenja. Sledi vrsta dopolnitev in obrazložitev, med katerimi so nekatere upravičene, vendar včasih tudi popoln balast, zahteve brez zakonske podlage in poseganje upravnih delavcev na področja izven njihovih pristojnosti.S tem pa si upravni organ "kupuje" čas in brez odgovornosti in posledic obremenjuje tako investitorja kot projektanta, občine, itd.
Poleg tega soglasodajalci (napr. ARSO-vode) ne upoštevajo roka za izdajo soglasij. Že res, da ZGO-1 določa, da če soglasodajalec ne izda soglasja v roku se smatra, da je soglasje dano. Vendar v praksi temu ni tako! V enem naših zadnjih primerov je ARSO zahteval dopolnitev vloge za izdajo vodnega soglasja 6 mesecev po prejemu vloge za izdajo soglasja. Investitorja sta odgovorila, da vloge ne bosta dopolnila, ker je bilo njihovo soglasje, po preteku roka (kot to določa ZGO-1) že dano, zato sta že vložila vlogo za gradbeno dovoljenje na UE Vič Rudnik. ARSO vode je vlogo kljub temu zavrnil s sklepom in to (celo) poslal na UE Vič Rudnik, ki ni bila pooblaščena oseba s strani investitorjev!
Seveda je nato sledila pritožba investitorja v predpisanem roku (17.5.2013), vendar do danes (13.8.2013) investitor ni prejel niti obvestila komu je bila pritožba posredovana v reševanje. Investitor že vsaj en teden poskuša priti do osebe, ki pritožbo rešuje. Po vsej verjetnosti pa bo moral čakati še nekaj mesecev, da bo pritožba rešena. Da pa bo ironija še večja naj povemo, da je šlo v tem primeru za obnovo že izdanega vodnega soglasja, pri čemer se režimi varovanja v tem času niso spreminjali.
Ker je UE Vič Rudnik dobila obvestilo o sklepu ARSO in o pritožbi je ustavila postopek izdajanja gradbenega dovoljenja dokler ne prejme odgovora na pritožbo in to kljub temu, da je v PGD dokumentaciji povratnica in vloga iz katere je razvidno, da ARSO ni odgovoril v predpisanem roku zato je njegovo soglasje k dokumentaciji dano (kot to določa ZGO-1).Vendar enako kot na ARSO tudi na UE Vič Rudnik je njihovo odločanje mimo ZGO-1, zato organ, ki vodi postopek izdajanja gradbenega dovoljenja, po navodilu šefice (tak odgovor vedno dobi investitor, ko na UE kliče v zvezi z vlogo za gradbeno dovoljenje) čaka na odgovor ARSO-vode! Naj dodam še, da UE Vič Rudnik rešuje vlogo za gradbeno dovoljenje že od 28.1.2013!
V tem primeru se resno sprašujem zakaj spreminjati zakonodajo v korist investitorja, če pa se v praksi vsako tako določilo obrne v škodo investitorja.
Mogoče bi bilo razloge za črne gradnje in neskladne gradnje v Sloveniji potrebno iskati v formalističnih, neustreznih in nerazumno dolgih in zapletenih postopkih, ki se jim investitorji poskusijo izogniti in tako prihraniti živčno vojno, ki jih po dolgem času pripelje do želenega gradbenega dovoljenja.
Kot veliko stvari je v državni upravi nerazumno tudi merilo za uspešnost obravnave vlog za izdajo gradbenih dovoljenj. Merilo, koliko vlog je državna uprava obravnavala pravočasno je milo rečeno neumnost in vodi k pravočasnemu zavračanju vlog in ne njihovemu reševanju. V kolikor država res poskuša preveriti delo upravnih organov bi morala spremljati koliko gradbenih dovoljenj je izdanih v roku, koliko je upravni organ pomagal in vodil investitorja (mislim, da še vedno velja, da je državna uprava v službi državljanov) in kakšno je zadovoljstvo investitorjev z delom delavcev pri izdajanju gradbenih dovoljenj. Menim, da bi bili rezultati takšne evidence zelo slabi.
Na podlagi prošenj investitorjev s katerimi sodelujem, apeliram, da se neustrezna praksa izdajanj gradbenih dovoljenj v Sloveniji, v korist tako privatnih investitorjev kot gospodarstva, čim prej spremeni. Dokler bo to ostalo nespremenjeno se lahko država še tako trudi s spreminjanjem gradbene zakonodaje, rezultat v praksi bo vedno isti, posledično pa porast črnih gradenj in selitev investitorjev v sosednje države, kjer vedo, kaj pomeni gradnja in kolikšen delež gospodarstva (in upravnih delavcev) živi od te panoge.