Urejanja prostora, arhitekture in graditve objektov

PRIDOBITEV GRADBENEGA DOVOLJENJA

1.    POENOSTAVITI PROSTORSKO ZAKONODAJO, določiti pojme, termine za celotno državo, narediti obrazce prostorskih aktov, da bodo povsod enaki.

2.    Spremeniti upravni postopek pridobitve gradbenega dovoljenja. Gradbeno dovoljenje mora biti izdano v 30dneh, na podlagi vodilne mape s splošnimi soglasji oz. soglasji za priključitev. Obvezno vsi morajo ta sogalsja izdajati, brez posebnih zahtev po dodatnih načrtih itd. V tej fazi gradbenega postopka bi bilo dovolj, da investitor za gradnjo komunalnih priključkov dobi samo soglasja lastnikov oz. da se nakako preuredi potreba po služnostih. Ta zadeva sedaj povzroča probleme. Vodovodi, elektrika, ceste itd. potekajo po privat zemljiščih in za vsak priklop na to infrastrukturo (ki je obvezen) mora investitor imeti služnosti… To v prvi fazi poenostaviti, saj ti postopki za pridobitev služnosti trajajo predolgo.

3.    V drugi fazi pa predati na UE PZI dokumentacijo, s “pravico graditi” in vsem, da upravni organ odobri začetek gradnje. Pregleda se samo če ima projekt vse sestavine (arhitektura, statika, elektro in strojne inštalacije itd.), pač narediti neke obrazce. UE obvesti inšpektorja o začetku del, obvesti pač vse inšpekcije (gradbeno, delovno, tržno).

4.    Dvigniti upravne takse, tako da ima lahko določen znesek tudi uradnik, ki dela dobro in hitro. Določiti neko normo, nad njo pa mu pripada dodatek. Stranka ki dobi dovoljenje v 30 dneh bo z veseljem plačala par evrov več.

5.    Omogočiti legalizacije objektov, dati delo projektantom, geometrom… Poceniti ta postopek in narediti nek poseben postopek za legalizacijo!

6.    Dvigniti kazni za črne graditelje po spremembi zakonodaje.

1. Urejanje prostora:

Zakaj je mogoče, da ima vsaka  občina ter občinski predpis (PUP ali OPN) svoje definicije pojmov ter strokovnih izrazov, ki pa niso nujne vedno enako določene, s tem se povzroča zmedo in napake. Recimo skoraj povsod je mansarda določena kot bivanjsko podstrešje, v MOL pa je to etaža, ki je dejansko nad podstrešjem in je v celoti pod poševno streho itd. Vsaka občina skuša "biti" pametna in določati pojme glede na to kdo te prostorske akte izdeluje-katero podjetje. Predlagam da se z zakonom predpiše obvezna uporaba terminologije na ravni celotne države, saj bo to vsem udeležencem olajšalo delo. Pojmi so resda določeni v zakonu o graditvi objektov vendar moraš pri projektiranju pa upoštevati določbe prostorskega akta in potem nastanejo problemi... Uporaba enakih pojmov ter izrazov bi olajšala delo vsem projektantom ter izboljšala pogoje za delo na področju celotne Slovenije.

Tudi prostorske akte bi bilo treba standardizirati, oz. narediti točne obrazce kako naj izgledajo ter točno kaj naj vsebujejo, saj je sedaj to spet od izdelovalca odvisno v kakšno obliko to da in tako naprej. To vse podaljšuje čas projektiranja, nato možnost napak in zmedo.

2. Projektna dokumentacija, soglasja, upravne takse itd…:

Tu je potrebno narediti zadevo bolj enostavno in sicer da je faza PGD samo upravna faza, kot dejansko tudi je. Uradniki niso strokovnjaki s področja gradnje, nimajo zadostnega znanja in je zato obseg dokumentacije čisto nepotreben in samo podaljšuje in poslabšuje stanje v prostoru.

Postopek je čisto upravne narave zato ga je potrebno temu tudi prilagoditi projektno dokumentacijo, ki bi morala v prvi fazi obsegati samo lokacijske podatke in neka osnovna soglasja, recimo ali je na območju zgrajena infrastruktura ali kaj podobnega. Danes se dogaja, da soglasodajalci izsiljujejo z izdelavami posebnih načrtov imenovanih načrti priključkov, s katerimi dajejo delo svojim “kolegom”. Zakaj bi v fazi PGD dokumentacije moral imeti načrt priključka na omrežje, če je to čisto stvar izvedbe in nima mesta v upravnem postopku. To dela Elektro Ljubljana, ki sploh noče izdajati več soglasij za priključitev v fazi PGD dokumentacije in s tem krši zakon.

Gradbeno dovoljenje bi moralo biti izdano v roku 30 dni. To bi moral biti cilj. Stranka bi za takšno storitev bila pripravljena tudi več plačati državi, preko upravne takse. Obvezno bi bilo omogočiti da se bolj aktivnih uradnikom na tem področju izplača nek dodatek, katerega bi dobili preko the upravnih taks. Torej tisti,ki izda na mesec več dovoljenj bi dobil večji znesek. Postopek pa čisto standardizirati, da nebi bilo mogoče kompliciranje, kajti vedno In povsod je na upravni enoti kakšen takšen uradnik, ki zna greniti življenje. In to nadrejeni vedo, nato pa preko selekcije dela oz. projektov določajo katere bodo oni obravnavali. To v praksi pomeni, da navadni ljudje skoraj vedno dobijo te uradnike, bolj “življenski” pa delajo t.i. večje projekte, projekte znancev vodij oddelkov itd. Osnovni problem so ljudje in birokratsko razmišljanje. Treba je jasno postaviti meje in določiti odgovornosti. Obstajati bi morala tudi možnost neke pritožbe zoper delo, ki pa nebo pomenila samo pritožbo zoper upravni akt, kajti v praksi noben investitor tega noče, saj se mu bo zadeva zavlekla. Dobro pa bi bilo, da bi se na nekem mestu zbirale te pritožbe, da je mogoče opravljati nadzor nad delom uradnikov.

Projektanti pa mnogokrat vidimo kako uradnik dela narobe pa dejansko nimamo vzvoda za “upor”, temveč sklonimo glavo, zadeve popravimo, dopolnimo, vse z namenom da ustrežemo stranki  in dokončamo zadevo.

Kot rečeno oklestiti projekt tako, da v tej fazi vsebuje samo prostorske pogoje gradnje in splošna soglasja, nato pa dobiti gradbeno dovoljenje ter s PZI projekti dobiti potrditev iz UE za začetek gradnje. Tako bi prisilili v uporabo PZI projektov, ki se sedaj ne koristijo.

Prva faza torej neko hitro, enostavno gradbeno dovoljenje, nato predložitev PZI dokumentacije in potrdil soglasodajalcev, ki so te projekte potrdili kot vloga za začetek gradnje. Upravna enota zadevo pregleda samo ali so vse sestavine narejene, odgovorni projektanti pa naj odgovarjajo za vsebino. Nato upravni organ zavede začetek gradnje in javi inšpekciji datum pričetka ter vse potrebne podatke. Določiti da je obvezen vris objekta v kataster ter pridobitev uporabnega dovoljenja, kar bi morala postati obveznost prevzemnika posla, tako da bi pač vsak ki prevzame projektiranje, gradnjo itd. moral to zagotoviti. Tako bi to storitev že v začetku obračunal.

Zvišati kazni za kršitelje. Pred tem pa narediti obvezno legalizacijo vseh gradenj, v nekem skrajšanem upravnem postopku, tako da imajo delo projektanti in geometri. S tem bi rešili krizo na tem področju, saj ogromno ljudi nima dela.
Se pravi narediti obstoječe stanje, vrisati v katastre itd., upravna enota zopet samo potrdi da so vse sestavine. S tem je objekt legaliziran. Tak postopek mora biti privlačen za vse, kajti že danes je mogoče mnogo objektov legalizirati pa ni interesa. Zato narediti privlačno zadevo za legalizacijo, po določenem roku pa strogo kaznovati vse. Določiti najnižjo kazen 10.000 -20.000 EUR. Nato pa obvezna rušitev.